Page 56 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 56
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
vlada in kaj naj počne? 2. Kaj so osnovne vrednote in načela ameriške de-
mokracije? 3. Kako vlada, vzpostavljena z ustavo, uteleša smoter, vredno-
te in načela ameriške demokracije? 4. Kakšen je odnos ZDA do drugih
nacij in zunanjepolitičnih zadev? 5. Katere so vloge državljana v ame-
riški demokraciji?« (Cf. Himmelmann, 2004: 7). Omenjeni standardi
podobno govorijo še o standardih za učitelje, o didaktičnih prvinah ipd.
Seveda pa v ZDA ne obstaja nikakršen uradni nacionalni kurikulum dr-
žavljanske vzgoje, raznoliki pristopi v zveznih državah, v različnih šo-
lah in lokalnih skupnostih pa se tako ali drugače navezujejo na omenje-
ne standarde. Iz ameriškega primera je razvidno tudi to, da kurikulum
državljanske vzgoje odseva politične družbene realnosti in je zato samo
oblikovanje tega kurikuluma lahko razlog za prava družbena gibanja.
Evropske dežele, pri čemer mislimo na članice EU, je nemogoče
obravnavati v kakršnem koli skupnem smislu glede na njihovo razno-
liko prakso izvajanja državljanske vzgoje. To ugotovitev podpirajo tudi
številni avtoritativni viri, iz katerih pa je razvidno, da se te dežele vseeno
ozirajo po izkušnjah drugih dežel članic Unije. Večinoma se tudi vklju-
čujejo v mednarodne raziskave IEA in vse bolj tudi izmenjujejo izkušnje
na različnih ravneh.
»Vse evropske dežele se na splošno strinjajo o potrebi po takšnem ali dru-
gačnem vključevanju državljanske vzgoje v formalni šolski kurikulum. Ven-
dar pa načini, kako je ta kurikulum razvijan in izveden, znatno variirajo med
različnimi deželami. Zdi se, da zaenkrat ni enotnega prevladujočega pristo-
pa, ki bi bil sprejet v večini dežel. Ti pristopi obstajajo v treh poglavitnih mo-
žnih zvrsteh. Državljanska vzgoja je lahko ponujena kot ločeni predmet (po-
gosto obvezni), je vključena v konvencionalne predmete (kot so zgodovina,
družbene študije, geografija ali filozofija) ali pa je postavljena kot medkuri-
kularna tema. V osnovnem izobraževanju se večina dežel nagiba k temu, da
nudi državljansko vzgojo kot bodisi integrirano v druge predmete ali pa kot
medkurikularno temo. V srednjem izobraževanju (oziroma na določenih
stopnjah le-tega) pa je, nasprotno, skoraj polovica vseh evropskih dežel po-
stavila ločeni predmet za poučevanje državljanstva. Jasno je, da državljanska
vzgoja ni namenjena samo posredovanju teoretičnega znanja učencem, da bi
dvignila raven njihove politične pismenosti na področjih, kot so demokraci-
ja, človekove pravice in delovanje političnih ustanov. Na splošno se v vseh
evropskih deželah strinjajo, da je treba razvijati tudi pozitivne državljanske
drže in vrednote. Končno pa skoraj vse države krepijo poudarek na promo-
ciji dejavne participacije učencev – pa naj bo to na ravni šole ali v družbi na-
sploh« (Citizenship Education at School in Europe, 2005: 59).
vlada in kaj naj počne? 2. Kaj so osnovne vrednote in načela ameriške de-
mokracije? 3. Kako vlada, vzpostavljena z ustavo, uteleša smoter, vredno-
te in načela ameriške demokracije? 4. Kakšen je odnos ZDA do drugih
nacij in zunanjepolitičnih zadev? 5. Katere so vloge državljana v ame-
riški demokraciji?« (Cf. Himmelmann, 2004: 7). Omenjeni standardi
podobno govorijo še o standardih za učitelje, o didaktičnih prvinah ipd.
Seveda pa v ZDA ne obstaja nikakršen uradni nacionalni kurikulum dr-
žavljanske vzgoje, raznoliki pristopi v zveznih državah, v različnih šo-
lah in lokalnih skupnostih pa se tako ali drugače navezujejo na omenje-
ne standarde. Iz ameriškega primera je razvidno tudi to, da kurikulum
državljanske vzgoje odseva politične družbene realnosti in je zato samo
oblikovanje tega kurikuluma lahko razlog za prava družbena gibanja.
Evropske dežele, pri čemer mislimo na članice EU, je nemogoče
obravnavati v kakršnem koli skupnem smislu glede na njihovo razno-
liko prakso izvajanja državljanske vzgoje. To ugotovitev podpirajo tudi
številni avtoritativni viri, iz katerih pa je razvidno, da se te dežele vseeno
ozirajo po izkušnjah drugih dežel članic Unije. Večinoma se tudi vklju-
čujejo v mednarodne raziskave IEA in vse bolj tudi izmenjujejo izkušnje
na različnih ravneh.
»Vse evropske dežele se na splošno strinjajo o potrebi po takšnem ali dru-
gačnem vključevanju državljanske vzgoje v formalni šolski kurikulum. Ven-
dar pa načini, kako je ta kurikulum razvijan in izveden, znatno variirajo med
različnimi deželami. Zdi se, da zaenkrat ni enotnega prevladujočega pristo-
pa, ki bi bil sprejet v večini dežel. Ti pristopi obstajajo v treh poglavitnih mo-
žnih zvrsteh. Državljanska vzgoja je lahko ponujena kot ločeni predmet (po-
gosto obvezni), je vključena v konvencionalne predmete (kot so zgodovina,
družbene študije, geografija ali filozofija) ali pa je postavljena kot medkuri-
kularna tema. V osnovnem izobraževanju se večina dežel nagiba k temu, da
nudi državljansko vzgojo kot bodisi integrirano v druge predmete ali pa kot
medkurikularno temo. V srednjem izobraževanju (oziroma na določenih
stopnjah le-tega) pa je, nasprotno, skoraj polovica vseh evropskih dežel po-
stavila ločeni predmet za poučevanje državljanstva. Jasno je, da državljanska
vzgoja ni namenjena samo posredovanju teoretičnega znanja učencem, da bi
dvignila raven njihove politične pismenosti na področjih, kot so demokraci-
ja, človekove pravice in delovanje političnih ustanov. Na splošno se v vseh
evropskih deželah strinjajo, da je treba razvijati tudi pozitivne državljanske
drže in vrednote. Končno pa skoraj vse države krepijo poudarek na promo-
ciji dejavne participacije učencev – pa naj bo to na ravni šole ali v družbi na-
sploh« (Citizenship Education at School in Europe, 2005: 59).
