Page 53 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 53
eli: nekateri
primerjalni vidiki
kurikuluma
državljanske vzgoje
Podrobnejše mednarodno primerjanje državljanske vzgoje kot ku-
rikuluma v ožjem pomenu besede ne bi bilo prav lahko izvedljivo
in bi za kakršnokoli pregledno ter koristno primerjavo terjalo nesoraz-
merno veliko časa glede na dosegljiv rezultat. Kontekst pričujoče študi-
je ne omogoča izvedbe širših in podrobnejših primerjav, kar pa bi morda
bilo lahko kdaj posebej izvedeno s posebno študijo. Vzrok za težavnosti
primerjanja je preprosto v preveliki raznolikosti postavljanja učnih na-
črtov in sloga pisanja le-teh, če niti ne govorimo o raznolikosti »šolsko-
sistemskih«, zgodovinskih, družbenih, kulturnih in političnih konte-
kstov. Primernejša metoda primerjave je torej tista, ki jo prakticira IEA
s svojimi raziskavami »Civics«, ki omogočajo primerjave med določe-
nimi znanji, spretnostmi in držami učencev na področjih državljanske
vzgoje v različnih državah.
Za potrebe te študije pa je še najbolj ustrezno primerjanje med okvir-
nimi opredelitvami mesta in pomena državljanske vzgoje, njenega po-
slanstva in poglavitnih ciljev, kar je mogoče posneti iz uradnih in stro-
kovnih objav na to temo v različnih državah. Nedvomno pa lahko reče-
mo, da se eden izmed vodilnih raziskovalcev državljanske vzgoje, Will
Kymilicka, ne moti, ko pravi:
»[t]ermin ‚državljanstvo‘ se po navadi nanaša na članstvo v politični sku-
pnosti in tako označuje razmerje med posameznikom in državo. Katerakoli
koncepcija državljanstva potemtakem neizogibno sklepa o obeh polih raz-
merja, tj. o posamezniku in o državi. Različni modeli državljanstva se opira-
jo na različne podobe narave države in/ali na različne podobe posamezni-
kov, ki ji pripadajo« (Kymlicka, 2003: 147).
primerjalni vidiki
kurikuluma
državljanske vzgoje
Podrobnejše mednarodno primerjanje državljanske vzgoje kot ku-
rikuluma v ožjem pomenu besede ne bi bilo prav lahko izvedljivo
in bi za kakršnokoli pregledno ter koristno primerjavo terjalo nesoraz-
merno veliko časa glede na dosegljiv rezultat. Kontekst pričujoče študi-
je ne omogoča izvedbe širših in podrobnejših primerjav, kar pa bi morda
bilo lahko kdaj posebej izvedeno s posebno študijo. Vzrok za težavnosti
primerjanja je preprosto v preveliki raznolikosti postavljanja učnih na-
črtov in sloga pisanja le-teh, če niti ne govorimo o raznolikosti »šolsko-
sistemskih«, zgodovinskih, družbenih, kulturnih in političnih konte-
kstov. Primernejša metoda primerjave je torej tista, ki jo prakticira IEA
s svojimi raziskavami »Civics«, ki omogočajo primerjave med določe-
nimi znanji, spretnostmi in držami učencev na področjih državljanske
vzgoje v različnih državah.
Za potrebe te študije pa je še najbolj ustrezno primerjanje med okvir-
nimi opredelitvami mesta in pomena državljanske vzgoje, njenega po-
slanstva in poglavitnih ciljev, kar je mogoče posneti iz uradnih in stro-
kovnih objav na to temo v različnih državah. Nedvomno pa lahko reče-
mo, da se eden izmed vodilnih raziskovalcev državljanske vzgoje, Will
Kymilicka, ne moti, ko pravi:
»[t]ermin ‚državljanstvo‘ se po navadi nanaša na članstvo v politični sku-
pnosti in tako označuje razmerje med posameznikom in državo. Katerakoli
koncepcija državljanstva potemtakem neizogibno sklepa o obeh polih raz-
merja, tj. o posamezniku in o državi. Različni modeli državljanstva se opira-
jo na različne podobe narave države in/ali na različne podobe posamezni-
kov, ki ji pripadajo« (Kymlicka, 2003: 147).
