Page 45 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 45
mednarodni dokumenti: primerjalna analiza izobraževalnih
politik s področja državljanske vzgoje
Glavne smernice vzgojno-izobraževalnih politik na
področju državljanske vzgoje
Vstop Slovenije v EU ter uresničevanje lizbonske strategije sta v sre-
dišče pozornosti izobraževalnih politik ter organizacije in zagotavljanja
kakovosti javnega sistema vzgoje in izobraževanja umestila pomen zna-
nja za blaginjo družbe, ozaveščanje mladih generacij o njihovih pravi-
cah in odgovornostih ter krepitev temeljnih načel demokratične politič-
ne ureditve. Med prioritetna cilja programa Evropske komisije »Izobra-
ževanje in usposabljanje 2010«, enega temeljnih strateških dokumentov
skupne evropske izobraževalne politike, sodita tudi »individualni ra-
zvoj posameznika« ter »razvoj družbe, ki zlasti s krepitvijo demokra-
cije zmanjšuje razlike in neenakosti med posamezniki in skupinami«.
Znotraj tega programa je poseben poudarek namenjen tudi spodbuja-
nju aktivnega državljanstva, zagotavljanju odprtega učnega okolja, ena-
kim možnostim in socialni koheziji (cilj 2.3.).6 Ključna sporočila Kon-
kretnih bodočih ciljev za prihodnost sistemov izobraževanja in usposablja-
nja v Evropi torej poseben poudarek namenjajo vlogi in pomenu javne-
ga sistema vzgoje in izobraževanja, ki ga zagotavlja država pri spodbuja-
nju vzgoje mladih za večkulturnost, spoštovanje različnosti in sprejema-
nje drugačnosti ter vzgoje za demokracijo in krepitev socialne kohezije.
Ena od najpomembnejših sprememb, ki je bila uvedena v zadnjem
desetletju skozi nekatere reforme sistemov vzgoje in izobraževanja v raz-
ličnih državah EU (npr. v Angliji (Crick 1998) in Sloveniji)), je zadeva-
la status vsebin s širšega področja vzgoje za demokracijo tako na kuriku-
larni kakor tudi na izvedbeni ravni sistema vzgoje in izobraževanja, ki ga
zagotavlja država. Pomembno vlogo pri teh spremembah sta imela pred-
vsem projekt Sveta Evrope7 »Izobraževanje za demokratično državljan-
stvo« (1997–), dekada Združenih narodov Izobraževanja za človekove
pravice (1995–2004) ter svetovni program ZN za učenje človekovih pra-
vic, ki poteka od leta 2005 dalje. V okviru spremembe pojmovanja vse-
binskega področja državljanske vzgoje pa se v zadnjem času pojavlja tudi
spoprijemanje z različnostjo oz. vključevanje različnosti kot ključnega
elementa vzgoje državljanov, npr. v Angliji (Ajegbo 2007; Osler 2008).
Poročilo delovne skupine za državljansko vzgojo z naslovom Curricu-
lum review: Diversity and Citizenship (Ajegbo Report), ki jo je vodil Ke-
6 Izhodišča in operativni načrt za uresničevanje programa »izobraževanje in usposabljanje 2010«, 3.
7 Že od samega začetka njegovega delovanja je delo Sveta Evrope usmerjeno v varovanje človekovih
pravic, spodbujanje in razvoj evropske identitete in raznolikosti ter uveljavljanje demokracije. To te-
meljno usmeritev potrjuje tudi najpomembnejši dokument Sveta Evrope, »Konvencija o varstvu
človekovih pravic in temeljnih svoboščin«.
politik s področja državljanske vzgoje
Glavne smernice vzgojno-izobraževalnih politik na
področju državljanske vzgoje
Vstop Slovenije v EU ter uresničevanje lizbonske strategije sta v sre-
dišče pozornosti izobraževalnih politik ter organizacije in zagotavljanja
kakovosti javnega sistema vzgoje in izobraževanja umestila pomen zna-
nja za blaginjo družbe, ozaveščanje mladih generacij o njihovih pravi-
cah in odgovornostih ter krepitev temeljnih načel demokratične politič-
ne ureditve. Med prioritetna cilja programa Evropske komisije »Izobra-
ževanje in usposabljanje 2010«, enega temeljnih strateških dokumentov
skupne evropske izobraževalne politike, sodita tudi »individualni ra-
zvoj posameznika« ter »razvoj družbe, ki zlasti s krepitvijo demokra-
cije zmanjšuje razlike in neenakosti med posamezniki in skupinami«.
Znotraj tega programa je poseben poudarek namenjen tudi spodbuja-
nju aktivnega državljanstva, zagotavljanju odprtega učnega okolja, ena-
kim možnostim in socialni koheziji (cilj 2.3.).6 Ključna sporočila Kon-
kretnih bodočih ciljev za prihodnost sistemov izobraževanja in usposablja-
nja v Evropi torej poseben poudarek namenjajo vlogi in pomenu javne-
ga sistema vzgoje in izobraževanja, ki ga zagotavlja država pri spodbuja-
nju vzgoje mladih za večkulturnost, spoštovanje različnosti in sprejema-
nje drugačnosti ter vzgoje za demokracijo in krepitev socialne kohezije.
Ena od najpomembnejših sprememb, ki je bila uvedena v zadnjem
desetletju skozi nekatere reforme sistemov vzgoje in izobraževanja v raz-
ličnih državah EU (npr. v Angliji (Crick 1998) in Sloveniji)), je zadeva-
la status vsebin s širšega področja vzgoje za demokracijo tako na kuriku-
larni kakor tudi na izvedbeni ravni sistema vzgoje in izobraževanja, ki ga
zagotavlja država. Pomembno vlogo pri teh spremembah sta imela pred-
vsem projekt Sveta Evrope7 »Izobraževanje za demokratično državljan-
stvo« (1997–), dekada Združenih narodov Izobraževanja za človekove
pravice (1995–2004) ter svetovni program ZN za učenje človekovih pra-
vic, ki poteka od leta 2005 dalje. V okviru spremembe pojmovanja vse-
binskega področja državljanske vzgoje pa se v zadnjem času pojavlja tudi
spoprijemanje z različnostjo oz. vključevanje različnosti kot ključnega
elementa vzgoje državljanov, npr. v Angliji (Ajegbo 2007; Osler 2008).
Poročilo delovne skupine za državljansko vzgojo z naslovom Curricu-
lum review: Diversity and Citizenship (Ajegbo Report), ki jo je vodil Ke-
6 Izhodišča in operativni načrt za uresničevanje programa »izobraževanje in usposabljanje 2010«, 3.
7 Že od samega začetka njegovega delovanja je delo Sveta Evrope usmerjeno v varovanje človekovih
pravic, spodbujanje in razvoj evropske identitete in raznolikosti ter uveljavljanje demokracije. To te-
meljno usmeritev potrjuje tudi najpomembnejši dokument Sveta Evrope, »Konvencija o varstvu
človekovih pravic in temeljnih svoboščin«.
