Page 48 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 48
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
Kakor je izpostavljeno v poglavju »Državljanska vzgoja in kurikulum«,9
so lahko cilji glede na pristop k poučevanju državljanske vzgoje v posa-
mezni državi »strogo povezani s posameznim predmetom (kjer je drža-
vljanska vzgoja samostojen predmet) ali ‚horizontalni‘ (kjer je državljan-
ska vzgoja medpredmetna tema ali integrirana v več predmetov)« (30).
Ti pojmi, kakor je poudarjeno v samem uvodu poročila Državljanska
vzgoja v Evropi (18), so razdeljeni v tri glavne kategorije ciljev, »glede na
dejavnosti, ki naj bi jih učenci obvladovali:
- cilji, ki se nanašajo na razvoj politične pismenosti pri učencih (spo-
znavanje teorije demokracije, seznanjanje z delovanjem političnih
in družbenih institucij, poznavanje zgodovine, razumevanje kul-
turne in jezikovne raznolikosti itd.);
- cilji, namen katerih je razvoj stališč in vrednot, ki jih potrebuje-
jo državljani kot polno sodelujoči člani politične skupnosti (spo-
štovanje sebe in drugih, poslušanje in mirno reševanje konfliktov,
prispevanje k skladnemu sobivanju ljudi, razvoj vrednot pluralne
družbe, oblikovanje pozitivne samopodobe itd.);
- cilji, ki se nanašajo na spodbujanje dejavnega vključevanja učen-
cev in jim omogočajo vključevanje v življenje šole in lokalne sku-
pnosti ter pridobivanje spretnosti, potrebnih za odgovoren in
ustvarjalno kritičen prispevek k javnemu življenju. [...]
Prva kategorija je povezana s formalnim pridobivanjem teoretične-
ga znanja oz. védnosti. Le-ta od učencev zahteva pasivno razumevanje
pridobljenih informacij. [...] Cilji, ki so povezani s pridobivanjem zna-
nja in razvojem politične pismenosti, so usmerjeni predvsem na prenos
podatkov in znanja o zgodovini in zemljepisu posamezne države, o te-
meljnih načelih njene ustave in njenih poglavitnih modelih organizaci-
je ter političnem sistemu. Informacije, ki jih imajo na razpolago, naj bi
jim pomagale pri razumevanju in izboljšanju sposobnosti za tovrstno de-
javno vključevanje v družbo. [...] Druga kategorija od njih zahteva ve-
čjo vključenost na ravni mnenj in stališč. Pri tretji kategoriji ciljev pa od
učencev pričakujemo pobudo in pripravljenost za dejavno vključenost
v politično, družbeno in kulturno življenje skupnosti. Druga kategori-
ja ciljev skuša razviti zavest in stališča, ki jih mladi potrebujejo za delo-
9 Spodnji razdelek povzema posamezne ugotovitve rezultatov primerjalne analize mreže Eurydice
Državljanska vzgoja v Evropi (30–31), za katerega je avtor besedila (Mitja Sardoč) sodeloval pri pripravi
nacionalnega poročila za Slovenijo, ter spremni besedi avtorja besedila (Mitje Sardoča) k slovenske-
mu prevodu študije (Sardoč, Mitja. Državljanska vzgoja v Evropi: izzivi, vprašanja in dileme: spremna
beseda. V: Sardoč, Mitja (ur.). Državljanska vzgoja v Evropi. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport,
2005, 3–9).
Kakor je izpostavljeno v poglavju »Državljanska vzgoja in kurikulum«,9
so lahko cilji glede na pristop k poučevanju državljanske vzgoje v posa-
mezni državi »strogo povezani s posameznim predmetom (kjer je drža-
vljanska vzgoja samostojen predmet) ali ‚horizontalni‘ (kjer je državljan-
ska vzgoja medpredmetna tema ali integrirana v več predmetov)« (30).
Ti pojmi, kakor je poudarjeno v samem uvodu poročila Državljanska
vzgoja v Evropi (18), so razdeljeni v tri glavne kategorije ciljev, »glede na
dejavnosti, ki naj bi jih učenci obvladovali:
- cilji, ki se nanašajo na razvoj politične pismenosti pri učencih (spo-
znavanje teorije demokracije, seznanjanje z delovanjem političnih
in družbenih institucij, poznavanje zgodovine, razumevanje kul-
turne in jezikovne raznolikosti itd.);
- cilji, namen katerih je razvoj stališč in vrednot, ki jih potrebuje-
jo državljani kot polno sodelujoči člani politične skupnosti (spo-
štovanje sebe in drugih, poslušanje in mirno reševanje konfliktov,
prispevanje k skladnemu sobivanju ljudi, razvoj vrednot pluralne
družbe, oblikovanje pozitivne samopodobe itd.);
- cilji, ki se nanašajo na spodbujanje dejavnega vključevanja učen-
cev in jim omogočajo vključevanje v življenje šole in lokalne sku-
pnosti ter pridobivanje spretnosti, potrebnih za odgovoren in
ustvarjalno kritičen prispevek k javnemu življenju. [...]
Prva kategorija je povezana s formalnim pridobivanjem teoretične-
ga znanja oz. védnosti. Le-ta od učencev zahteva pasivno razumevanje
pridobljenih informacij. [...] Cilji, ki so povezani s pridobivanjem zna-
nja in razvojem politične pismenosti, so usmerjeni predvsem na prenos
podatkov in znanja o zgodovini in zemljepisu posamezne države, o te-
meljnih načelih njene ustave in njenih poglavitnih modelih organizaci-
je ter političnem sistemu. Informacije, ki jih imajo na razpolago, naj bi
jim pomagale pri razumevanju in izboljšanju sposobnosti za tovrstno de-
javno vključevanje v družbo. [...] Druga kategorija od njih zahteva ve-
čjo vključenost na ravni mnenj in stališč. Pri tretji kategoriji ciljev pa od
učencev pričakujemo pobudo in pripravljenost za dejavno vključenost
v politično, družbeno in kulturno življenje skupnosti. Druga kategori-
ja ciljev skuša razviti zavest in stališča, ki jih mladi potrebujejo za delo-
9 Spodnji razdelek povzema posamezne ugotovitve rezultatov primerjalne analize mreže Eurydice
Državljanska vzgoja v Evropi (30–31), za katerega je avtor besedila (Mitja Sardoč) sodeloval pri pripravi
nacionalnega poročila za Slovenijo, ter spremni besedi avtorja besedila (Mitje Sardoča) k slovenske-
mu prevodu študije (Sardoč, Mitja. Državljanska vzgoja v Evropi: izzivi, vprašanja in dileme: spremna
beseda. V: Sardoč, Mitja (ur.). Državljanska vzgoja v Evropi. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport,
2005, 3–9).
