Page 46 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 46
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
ith Ajegbo, je tako vsebovalo tudi priporočilo, naj postane eden od te-
meljnih ciljev državljanske vzgoje poleg [i] družbene in moralne odgo-
vornosti, [ii] aktivnega vključevanja v skupnost, ter [iii] politične pisme-
nosti tudi [iv] vprašanje identitete in različnosti. Ta sprememba pojmo-
vanja državljanske vzgoje oz. razširitev vsebinskega okvira je v središče
razprav vključila problematiko spoprijemanja z različnostjo, kar je tudi
ena od t. i. »klasičnih« tem sodobne politične teorije. Poleg sprememb,
ki jih prinaša problematika »identitete in različnosti« kot novo vsebin-
sko področje v kurikulum državljanske vzgoje, so pomembne spremem-
be predvsem na ravni vsakdanje pedagoške prakse kakor tudi na ravni
čisto teoretičnih vprašanj, saj je različnost, kakor je izpostavil Stephen
Macedo, »izvorni problem sodobne politike« (Macedo, 2000: 28).
Hkrati predstavlja eno od skupnih točk znanstvenih in strokov-
nih razprav o šolskih sistemih ter izobraževalnih politikah na področju
vzgoje mladih za večkulturnost, spoštovanje različnosti in sprejemanje
drugačnosti ter vzgoje za demokracijo tudi izpostavljanje vse večjega po-
mena aktivnega vključevanja posameznikov v širšo družbeno skupnost
in v demokratične procese odločanja ter kultiviranje temeljnih drža-
vljanskih vrlin (kot npr. strpnosti in odgovornosti) in ostalih kompetenc
izobraževanja za demokratično državljanstvo. Skozi oblikovanje vsebin-
skega okvira znotraj šolskega kurikuluma naj bi se učenci učili o vlogi
in pomenu nacionalne identitete, o življenju v skupnosti ter o osnovnih
načelih demokratične politične ureditve, človekovih pravicah, strpno-
sti itn. Izobraževalne institucije so tiste, ki lahko učencem ponudijo šte-
vilne priložnosti za razvijanje zavesti o nacionalni identiteti, krepijo ve-
denje o zgodovini lastne države ter spodbujajo strpnost kot eno od ob-
čih kulturnih in civilizacijskih vrednot sodobnih demokratičnih družb.
Državljanska vzgoja v Evropi
Evropsko informacijsko omrežje za izmenjavo podatkov o izobra-
ževanju – Eurydice, katerega osnovna cilja sta [i] spodbujanje izmenja-
ve informacij in izkušenj med oblikovalci politike ter [ii] seznanjanje z
informacijami in izkušnjami vseh tistih, ki delajo na področju vzgoje in
izobraževanja v Evropi, je v okviru svojih tematskih primerjalnih analiz
leta 2005 izdalo primerjalno analizo kurikulumov državljanske vzgoje v
Evropi. Analiza, kakor je izpostavljeno v uvodu samega poročila, poseb-
no pozornost namenjena primerjalni analizi naslednjih elementov s šir-
šega področja državljanske vzgoje:
ith Ajegbo, je tako vsebovalo tudi priporočilo, naj postane eden od te-
meljnih ciljev državljanske vzgoje poleg [i] družbene in moralne odgo-
vornosti, [ii] aktivnega vključevanja v skupnost, ter [iii] politične pisme-
nosti tudi [iv] vprašanje identitete in različnosti. Ta sprememba pojmo-
vanja državljanske vzgoje oz. razširitev vsebinskega okvira je v središče
razprav vključila problematiko spoprijemanja z različnostjo, kar je tudi
ena od t. i. »klasičnih« tem sodobne politične teorije. Poleg sprememb,
ki jih prinaša problematika »identitete in različnosti« kot novo vsebin-
sko področje v kurikulum državljanske vzgoje, so pomembne spremem-
be predvsem na ravni vsakdanje pedagoške prakse kakor tudi na ravni
čisto teoretičnih vprašanj, saj je različnost, kakor je izpostavil Stephen
Macedo, »izvorni problem sodobne politike« (Macedo, 2000: 28).
Hkrati predstavlja eno od skupnih točk znanstvenih in strokov-
nih razprav o šolskih sistemih ter izobraževalnih politikah na področju
vzgoje mladih za večkulturnost, spoštovanje različnosti in sprejemanje
drugačnosti ter vzgoje za demokracijo tudi izpostavljanje vse večjega po-
mena aktivnega vključevanja posameznikov v širšo družbeno skupnost
in v demokratične procese odločanja ter kultiviranje temeljnih drža-
vljanskih vrlin (kot npr. strpnosti in odgovornosti) in ostalih kompetenc
izobraževanja za demokratično državljanstvo. Skozi oblikovanje vsebin-
skega okvira znotraj šolskega kurikuluma naj bi se učenci učili o vlogi
in pomenu nacionalne identitete, o življenju v skupnosti ter o osnovnih
načelih demokratične politične ureditve, človekovih pravicah, strpno-
sti itn. Izobraževalne institucije so tiste, ki lahko učencem ponudijo šte-
vilne priložnosti za razvijanje zavesti o nacionalni identiteti, krepijo ve-
denje o zgodovini lastne države ter spodbujajo strpnost kot eno od ob-
čih kulturnih in civilizacijskih vrednot sodobnih demokratičnih družb.
Državljanska vzgoja v Evropi
Evropsko informacijsko omrežje za izmenjavo podatkov o izobra-
ževanju – Eurydice, katerega osnovna cilja sta [i] spodbujanje izmenja-
ve informacij in izkušenj med oblikovalci politike ter [ii] seznanjanje z
informacijami in izkušnjami vseh tistih, ki delajo na področju vzgoje in
izobraževanja v Evropi, je v okviru svojih tematskih primerjalnih analiz
leta 2005 izdalo primerjalno analizo kurikulumov državljanske vzgoje v
Evropi. Analiza, kakor je izpostavljeno v uvodu samega poročila, poseb-
no pozornost namenjena primerjalni analizi naslednjih elementov s šir-
šega področja državljanske vzgoje:
