Page 47 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 47
mednarodni dokumenti: primerjalna analiza izobraževalnih
politik s področja državljanske vzgoje
- vključitev temeljnih načel s področja državljanske vzgoje v zako-
nodajo, ki ureja delovanje javnega sistema vzgoje in izobraževanja;
- vključitev vsebin s področja državljanske vzgoje v šolski kuriku-
lum;
- organizacija obšolskih in izvenšolskih dejavnosti, ki spodbujajo
participacijo učencev (npr. šolski parlament);
- razvoj učbenikov ter ostalih didaktičnih materialov in gradiv s
širšega vsebinskega področja državljanske vzgoje;
- vzpostavitev podporne mreže za izobraževanje in izpopolnjeva-
nje učiteljev in ostalih pedagoških delavcev;
- vključitev evropske dimenzije v osnovnošolskem in srednješol-
skem kurikulumu.
Na podlagi primerjalne analize mednarodnih primerjalnih študij
izobraževalnih politik s širšega področja državljanske vzgoje ugotavlja-
mo, da je področje vzgoje mladih za večkulturnost, spoštovanje različ-
nosti in sprejemanje drugačnosti ter vzgoje za demokracijo – kakor po-
trjuje tudi študija mreže Eurydice Državljanska vzgoja v Evropi8 – vklju-
čeno v večino nacionalnih kurikulumov sistemov vzgoje in izobraževa-
nja znotraj držav EU ter držav članic Sveta Evrope. Spremembe so priso-
tne na vseh treh temeljnih ravneh javnega šolanja.
Primerjalna analiza vključenosti vsebinskega področja državljanske
vzgoje v javni sistem vzgoje in izobraževanja držav, ki so sodelovale v štu-
diji mreže Eurydice Državljanska vzgoja v Evropi, kaže, da so tako status
kakor tudi temeljni cilji in vsebinski okvir državljanske vzgoje v večini
evropskih držav »oblikovani v skladu z nacionalnim kontekstom, tra-
dicijo in kulturo« (str. 30). Ugotovitve primerjalne analize kažejo na to,
da so cilji in vsebina tega vsebinskega področja lahko opredeljeni splo-
šno oz. v skladu z nacionalnimi usmeritvami (npr. v nacionalnem kuri-
kulumu oz. s standardi znanja) ali pa podrobneje, kar je delno odvisno
od tega, ali je »vodenje šol decentralizirano in prepuščeno avtonomnim
lokalnim oblastem. Natančni cilji se razlikujejo tudi po posameznih rav-
neh izobraževanja« (ibid.).
8 Deli tega razdelka povzemajo posamezne ugotovitve rezultatov primerjalne analize mreže Eurydice
Državljanska vzgoja v Evropi (30–31), za katerega je avtor besedila (Mitja Sardoč) sodeloval pri pripravi
nacionalnega poročila za Slovenijo, ter spremni besedi avtorja besedila (Mitje Sardoča) k slovenske-
mu prevodu študije (Sardoč, Mitja. Državljanska vzgoja v Evropi: izzivi, vprašanja in dileme: spremna
beseda. V: Sardoč, Mitja (ur.). Državljanska vzgoja v Evropi. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport,
2005, 3–9).
politik s področja državljanske vzgoje
- vključitev temeljnih načel s področja državljanske vzgoje v zako-
nodajo, ki ureja delovanje javnega sistema vzgoje in izobraževanja;
- vključitev vsebin s področja državljanske vzgoje v šolski kuriku-
lum;
- organizacija obšolskih in izvenšolskih dejavnosti, ki spodbujajo
participacijo učencev (npr. šolski parlament);
- razvoj učbenikov ter ostalih didaktičnih materialov in gradiv s
širšega vsebinskega področja državljanske vzgoje;
- vzpostavitev podporne mreže za izobraževanje in izpopolnjeva-
nje učiteljev in ostalih pedagoških delavcev;
- vključitev evropske dimenzije v osnovnošolskem in srednješol-
skem kurikulumu.
Na podlagi primerjalne analize mednarodnih primerjalnih študij
izobraževalnih politik s širšega področja državljanske vzgoje ugotavlja-
mo, da je področje vzgoje mladih za večkulturnost, spoštovanje različ-
nosti in sprejemanje drugačnosti ter vzgoje za demokracijo – kakor po-
trjuje tudi študija mreže Eurydice Državljanska vzgoja v Evropi8 – vklju-
čeno v večino nacionalnih kurikulumov sistemov vzgoje in izobraževa-
nja znotraj držav EU ter držav članic Sveta Evrope. Spremembe so priso-
tne na vseh treh temeljnih ravneh javnega šolanja.
Primerjalna analiza vključenosti vsebinskega področja državljanske
vzgoje v javni sistem vzgoje in izobraževanja držav, ki so sodelovale v štu-
diji mreže Eurydice Državljanska vzgoja v Evropi, kaže, da so tako status
kakor tudi temeljni cilji in vsebinski okvir državljanske vzgoje v večini
evropskih držav »oblikovani v skladu z nacionalnim kontekstom, tra-
dicijo in kulturo« (str. 30). Ugotovitve primerjalne analize kažejo na to,
da so cilji in vsebina tega vsebinskega področja lahko opredeljeni splo-
šno oz. v skladu z nacionalnimi usmeritvami (npr. v nacionalnem kuri-
kulumu oz. s standardi znanja) ali pa podrobneje, kar je delno odvisno
od tega, ali je »vodenje šol decentralizirano in prepuščeno avtonomnim
lokalnim oblastem. Natančni cilji se razlikujejo tudi po posameznih rav-
neh izobraževanja« (ibid.).
8 Deli tega razdelka povzemajo posamezne ugotovitve rezultatov primerjalne analize mreže Eurydice
Državljanska vzgoja v Evropi (30–31), za katerega je avtor besedila (Mitja Sardoč) sodeloval pri pripravi
nacionalnega poročila za Slovenijo, ter spremni besedi avtorja besedila (Mitje Sardoča) k slovenske-
mu prevodu študije (Sardoč, Mitja. Državljanska vzgoja v Evropi: izzivi, vprašanja in dileme: spremna
beseda. V: Sardoč, Mitja (ur.). Državljanska vzgoja v Evropi. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport,
2005, 3–9).
