Page 50 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 50
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
nih. Med najpomembnejše naloge sodobne pluralne družbe in njenih iz-
obraževalnih inštitucij torej sodi oblikovanje strategij razvoja in spodbu-
janja izobraževanja za demokratično državljanstvo.
Kljub različnim modelom artikulacije državljanske vzgoje znotraj
šolskega kurikuluma, organizaciji sistema vzgoje in izobraževanja, ki ga
zagotavlja država, ter politični in kulturni tradiciji posameznih držav te-
melji vključitev tega vsebinskega področja v šolski kurikulum na nasle-
dnjih treh načelih:
- načelo interdisciplinarnosti, ki na področju osnovnošolskega ku-
rikuluma premošča razlike med šolskimi predmeti in omogoča
doseganje večje stopnje povezanosti med disciplinarnimi znanji
(npr. med družboslovnimi predmeti);
- načelo koherentnosti kurikuluma, (vertikalna raven), ki povezu-
je posamezne ravni šolskega kurikuluma znotraj osnovnošolske-
ga izobraževanja;
- načelo uravnoteženosti kurikuluma (horizontalna raven), ki na
področju državljanske vzgoje vključuje različna vsebinska podro-
čja, npr. znanje in razumevanje, stališča in vrednote ter aktivno
vključevanje učencev v šolsko skupnost in lokalno skupnost.
Programi državljanske vzgoje, ki so v šolskih kurikulumih priso-
tni tako v okviru samostojnega predmeta kakor tudi na kroskurikular-
ni ravni, kakor opozarja Ruud Veldhuis, vključujejo štiri pomembne vi-
dike državljanstva:
- politična razsežnost: sodelovanje v procesih demokratičnega od-
ločanja,
- pravna razsežnost: poznavanje in uresničevanje državljanskih
pravic in odgovornosti,
- družbeno-kulturna razsežnost: spoštovanje temeljnih demokra-
tičnih vrednot, nacionalne zgodovine, jezika in kulturne dedišči-
ne,
- socialno-ekonomska razsežnost: zlasti boj zoper socialno izklju-
čenost in marginalizacijo, upoštevanje novih oblik dela in razvo-
ja skupnosti.12
nih kompetenc izobraževanja za demokratično državljanstvo je predstavljena v knjigi Françoisa Au-
digierja Osnovni koncepti in temeljne kompetence izobraževanja za demokratično državljanstvo (20–22).
12 Podrobnejšo obravnavo ter elaboracijo koncepta štirih vidikov demokratičnega državljanstva je
predstavil prof. Ruud Veldhuis v enem od prvih prispevkov k projektu »Izobraževanje za demokra-
tično državljanstvo« z naslovom Education for Democratic Citizenship: dimensions of citizenship,
core competences, variables and international activities v okviru seminarja »Seminar on Basic Con-
cepts and Core Competences«, Strasbourg, 11–12 December, 1997.
nih. Med najpomembnejše naloge sodobne pluralne družbe in njenih iz-
obraževalnih inštitucij torej sodi oblikovanje strategij razvoja in spodbu-
janja izobraževanja za demokratično državljanstvo.
Kljub različnim modelom artikulacije državljanske vzgoje znotraj
šolskega kurikuluma, organizaciji sistema vzgoje in izobraževanja, ki ga
zagotavlja država, ter politični in kulturni tradiciji posameznih držav te-
melji vključitev tega vsebinskega področja v šolski kurikulum na nasle-
dnjih treh načelih:
- načelo interdisciplinarnosti, ki na področju osnovnošolskega ku-
rikuluma premošča razlike med šolskimi predmeti in omogoča
doseganje večje stopnje povezanosti med disciplinarnimi znanji
(npr. med družboslovnimi predmeti);
- načelo koherentnosti kurikuluma, (vertikalna raven), ki povezu-
je posamezne ravni šolskega kurikuluma znotraj osnovnošolske-
ga izobraževanja;
- načelo uravnoteženosti kurikuluma (horizontalna raven), ki na
področju državljanske vzgoje vključuje različna vsebinska podro-
čja, npr. znanje in razumevanje, stališča in vrednote ter aktivno
vključevanje učencev v šolsko skupnost in lokalno skupnost.
Programi državljanske vzgoje, ki so v šolskih kurikulumih priso-
tni tako v okviru samostojnega predmeta kakor tudi na kroskurikular-
ni ravni, kakor opozarja Ruud Veldhuis, vključujejo štiri pomembne vi-
dike državljanstva:
- politična razsežnost: sodelovanje v procesih demokratičnega od-
ločanja,
- pravna razsežnost: poznavanje in uresničevanje državljanskih
pravic in odgovornosti,
- družbeno-kulturna razsežnost: spoštovanje temeljnih demokra-
tičnih vrednot, nacionalne zgodovine, jezika in kulturne dedišči-
ne,
- socialno-ekonomska razsežnost: zlasti boj zoper socialno izklju-
čenost in marginalizacijo, upoštevanje novih oblik dela in razvo-
ja skupnosti.12
nih kompetenc izobraževanja za demokratično državljanstvo je predstavljena v knjigi Françoisa Au-
digierja Osnovni koncepti in temeljne kompetence izobraževanja za demokratično državljanstvo (20–22).
12 Podrobnejšo obravnavo ter elaboracijo koncepta štirih vidikov demokratičnega državljanstva je
predstavil prof. Ruud Veldhuis v enem od prvih prispevkov k projektu »Izobraževanje za demokra-
tično državljanstvo« z naslovom Education for Democratic Citizenship: dimensions of citizenship,
core competences, variables and international activities v okviru seminarja »Seminar on Basic Con-
cepts and Core Competences«, Strasbourg, 11–12 December, 1997.
