Page 49 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 49
mednarodni dokumenti: primerjalna analiza izobraževalnih
politik s področja državljanske vzgoje
vanje v družbi kot polno sodelujoči člani politične skupnosti. Vredno-
te in stališča, ki so jih pridobili, naj bi bili referenčni okvir za odgovor-
no vključevanje, ki temelji na pravicah in dolžnostih državljanstva. Cilji
v zadnji kategoriji zajemajo širše pojmovanje vzgoje mladih za večkultur-
nost, spoštovanje različnosti in sprejemanje drugačnosti ter vzgoje za de-
mokracijo. Učencem skušajo omogočiti priložnosti za razvoj zavezanosti
za odgovorno državljansko ravnanje, in sicer med delom v razredu in zu-
naj njega, ter jih spodbujajo k različnim oblikam pobud« (30–31). Kljub
temu ugotavljamo, da med državami in njihovimi izobraževalnimi siste-
mi na področju uresničevanja posameznih ciljev različnih izobraževal-
nih razsežnosti s širšega področja državljanske vzgoje (etična, politična,
pravna, kulturna, družbeno-ekonomska in sociološka razsežnost) obsta-
jajo pomembne razlike tako na ravni implementacije v šolski kurikulum
oz. vsakdanje šolske prakse kakor tudi glede ciljev in vsebin, ki tvorijo te-
meljni referenčni okvir tega vsebinskega področja.
Zaključek
Vključitev vsebin s širšega področja državljanske vzgoje v družbo-
slovni kurikulum prinaša na področju izobraževanja za demokratično
državljanstvo in izobraževanja za človekove pravice pomembne vsebin-
ske in didaktične novosti, med katerimi je še posebej potrebno izposta-
viti oblikovanje vsebinskega okvira znotraj šolskega kurikuluma, kjer se
bodo učenci učili o vlogi in pomenu nacionalne identitete, življenja v
skupnosti ter osnovnih načel demokratične politične ureditve, človeko-
vih pravic, strpnosti itn. Ta vidik je še posebej pomemben, ker je eden od
temeljnih problemov tega vsebinskega področja – kakor potrjuje vsee-
vropska študija Sveta Evrope o izobraževalnih politikah izobraževanja
za demokratično državljanstvo – pomanjkljiva stopnja usklajenosti iz-
obraževalnih politik, kurikularne ravni ter ravni organizacijske kulture
šole ter neustrezen prenos izobraževalnih politik v pedagoško prakso.
Tudi različne obšolske in izvenšolske dejavnosti lahko učencem ponudi-
jo številne priložnosti za spoznavanje pomena aktivnega vključevanja v
sodobno demokratično družbo.10 Poleg kritičnega mišljenja sodi aktivno
vključevanje učencev v različne šolske in obšolske dejavnosti med najpo-
membnejše kompetence izobraževanja za demokratično državljanstvo,11
ki naj bi jih skozi učni proces razvili pri učencih kot bodočih državlja-
10 To potrjuje tudi ugotovitve vseevropske študije Sveta Evrope o participaciji učencev v šolah (Duerr,
2004).
11 Med temeljnimi kompetencami izobraževanja za demokratično državljanstvo je potrebno izposta-
viti kognitivne kompetence, kompetence etične narave in socialne kompetence. Podrobnejša obravnava ključ-
politik s področja državljanske vzgoje
vanje v družbi kot polno sodelujoči člani politične skupnosti. Vredno-
te in stališča, ki so jih pridobili, naj bi bili referenčni okvir za odgovor-
no vključevanje, ki temelji na pravicah in dolžnostih državljanstva. Cilji
v zadnji kategoriji zajemajo širše pojmovanje vzgoje mladih za večkultur-
nost, spoštovanje različnosti in sprejemanje drugačnosti ter vzgoje za de-
mokracijo. Učencem skušajo omogočiti priložnosti za razvoj zavezanosti
za odgovorno državljansko ravnanje, in sicer med delom v razredu in zu-
naj njega, ter jih spodbujajo k različnim oblikam pobud« (30–31). Kljub
temu ugotavljamo, da med državami in njihovimi izobraževalnimi siste-
mi na področju uresničevanja posameznih ciljev različnih izobraževal-
nih razsežnosti s širšega področja državljanske vzgoje (etična, politična,
pravna, kulturna, družbeno-ekonomska in sociološka razsežnost) obsta-
jajo pomembne razlike tako na ravni implementacije v šolski kurikulum
oz. vsakdanje šolske prakse kakor tudi glede ciljev in vsebin, ki tvorijo te-
meljni referenčni okvir tega vsebinskega področja.
Zaključek
Vključitev vsebin s širšega področja državljanske vzgoje v družbo-
slovni kurikulum prinaša na področju izobraževanja za demokratično
državljanstvo in izobraževanja za človekove pravice pomembne vsebin-
ske in didaktične novosti, med katerimi je še posebej potrebno izposta-
viti oblikovanje vsebinskega okvira znotraj šolskega kurikuluma, kjer se
bodo učenci učili o vlogi in pomenu nacionalne identitete, življenja v
skupnosti ter osnovnih načel demokratične politične ureditve, človeko-
vih pravic, strpnosti itn. Ta vidik je še posebej pomemben, ker je eden od
temeljnih problemov tega vsebinskega področja – kakor potrjuje vsee-
vropska študija Sveta Evrope o izobraževalnih politikah izobraževanja
za demokratično državljanstvo – pomanjkljiva stopnja usklajenosti iz-
obraževalnih politik, kurikularne ravni ter ravni organizacijske kulture
šole ter neustrezen prenos izobraževalnih politik v pedagoško prakso.
Tudi različne obšolske in izvenšolske dejavnosti lahko učencem ponudi-
jo številne priložnosti za spoznavanje pomena aktivnega vključevanja v
sodobno demokratično družbo.10 Poleg kritičnega mišljenja sodi aktivno
vključevanje učencev v različne šolske in obšolske dejavnosti med najpo-
membnejše kompetence izobraževanja za demokratično državljanstvo,11
ki naj bi jih skozi učni proces razvili pri učencih kot bodočih državlja-
10 To potrjuje tudi ugotovitve vseevropske študije Sveta Evrope o participaciji učencev v šolah (Duerr,
2004).
11 Med temeljnimi kompetencami izobraževanja za demokratično državljanstvo je potrebno izposta-
viti kognitivne kompetence, kompetence etične narave in socialne kompetence. Podrobnejša obravnava ključ-
