Page 170 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 170
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
Osrednji del monografije odpira vrsto vprašanj, ki se nanašajo na patri-
otizem ter na moralni status patriotske vzgoje. Uvodni del tega poglav-
ja prinaša kratek pregled izvora in zgodovinskega razvoja idej patria in
patriotizem, ki mu sledi predstavitev različnih opredelitev patriotizma
ter moralnih argumentov za in proti patriotizmu v kontekstu sodobnih
razprav, ki potekajo znotraj politične ter moralne filozofije o moralnem
statusu patriotizma. Nadaljevanje prinaša poskus odgovora na vpraša-
nje, ali je vzgoja za patriotizem moralno nujna, dopustna ali sprejemljiva.
Zadnji del tega poglavja prinaša tri odgovore na začetno vprašanje, kaj
je patriotizem. Ponujeni so trije ločeni odgovori, in sicer: prvič, vzgoja za
skrajni patriotizem je moralno nesprejemljiva, ker vodi do sovražnosti
do drugih držav in je nezdružljiva z določenimi univerzalnimi moralni-
mi principi. Drugič, vzgoja za zmerni patriotizem ni niti moralno nujna
niti nesprejemljiva – je preprosto dopustna. Tretjič, vzgoja za etični pa-
triotizem je nepotrebna, čeprav je takšen patriotizem moralna dolžnost,
to pa zato, ker je dolžnost le za tiste, ki so že etični patrioti in zato ne po-
trebujejo takšne vzgoje za to, da bi to postali.
Temu poglavju sledi predstavitev poučevanja etike v nekaterih
evropskih državah ter njegova vloga v predmetniku družboslovnega dela
kurikuluma, medtem ko naslednje poglavje umešča vsebinsko področje
državljanske vzgoje v kontekst mednarodnih primerjalnih raziskav zna-
nja, saj je Slovenija sodelovala v zadnji veliki mednarodni raziskavi o dr-
žavljanski vzgoji, ki je potekala v okviru organizacije IEA.
Analiza vsebine različnih učnih načrtov za predmet državljanska
vzgoja ter prenovljenega predmeta družba v programu 9-letne OŠ pri-
naša analizo temeljnih konceptualnih in kurikularnih izhodišč preno-
vljenega učnega načrta za državljansko vzgojo (vključno s prenovljenim
učnim načrtom za predmet družba) z gledišča, ki ga določajo rezultati
predhodnih analiz. Primerjava izobraževalnik politik na področju dr-
žavljanske vzgoje ter analiza učnega načrta državljanska in domovinska
vzgoja ter etika iz leta 2008 pokaže, da učni načrt sicer vpelje nekatere
pozitivne vsebinske in strukturne premike, vendar je kot celota strokov-
no šibak, vsebinsko nekoherenten, terminološko sporen, strukturno po-
manjkljiv in jezikovno nejasen, tako da je neprimerna osnova za načrto-
vanje pouka državljanske vzgoje.
Pričujoča monografija vključuje tudi vrsto predlogov izboljšav na
področju poučevanja državljanske vzgoje, ki se nanašajo na obliko in
strukturo učnega načrta opredelitev elementov državljanske vzgoje v
okviru drugih predmetov, vključevanje novih vsebin v pouk državljan-
Osrednji del monografije odpira vrsto vprašanj, ki se nanašajo na patri-
otizem ter na moralni status patriotske vzgoje. Uvodni del tega poglav-
ja prinaša kratek pregled izvora in zgodovinskega razvoja idej patria in
patriotizem, ki mu sledi predstavitev različnih opredelitev patriotizma
ter moralnih argumentov za in proti patriotizmu v kontekstu sodobnih
razprav, ki potekajo znotraj politične ter moralne filozofije o moralnem
statusu patriotizma. Nadaljevanje prinaša poskus odgovora na vpraša-
nje, ali je vzgoja za patriotizem moralno nujna, dopustna ali sprejemljiva.
Zadnji del tega poglavja prinaša tri odgovore na začetno vprašanje, kaj
je patriotizem. Ponujeni so trije ločeni odgovori, in sicer: prvič, vzgoja za
skrajni patriotizem je moralno nesprejemljiva, ker vodi do sovražnosti
do drugih držav in je nezdružljiva z določenimi univerzalnimi moralni-
mi principi. Drugič, vzgoja za zmerni patriotizem ni niti moralno nujna
niti nesprejemljiva – je preprosto dopustna. Tretjič, vzgoja za etični pa-
triotizem je nepotrebna, čeprav je takšen patriotizem moralna dolžnost,
to pa zato, ker je dolžnost le za tiste, ki so že etični patrioti in zato ne po-
trebujejo takšne vzgoje za to, da bi to postali.
Temu poglavju sledi predstavitev poučevanja etike v nekaterih
evropskih državah ter njegova vloga v predmetniku družboslovnega dela
kurikuluma, medtem ko naslednje poglavje umešča vsebinsko področje
državljanske vzgoje v kontekst mednarodnih primerjalnih raziskav zna-
nja, saj je Slovenija sodelovala v zadnji veliki mednarodni raziskavi o dr-
žavljanski vzgoji, ki je potekala v okviru organizacije IEA.
Analiza vsebine različnih učnih načrtov za predmet državljanska
vzgoja ter prenovljenega predmeta družba v programu 9-letne OŠ pri-
naša analizo temeljnih konceptualnih in kurikularnih izhodišč preno-
vljenega učnega načrta za državljansko vzgojo (vključno s prenovljenim
učnim načrtom za predmet družba) z gledišča, ki ga določajo rezultati
predhodnih analiz. Primerjava izobraževalnik politik na področju dr-
žavljanske vzgoje ter analiza učnega načrta državljanska in domovinska
vzgoja ter etika iz leta 2008 pokaže, da učni načrt sicer vpelje nekatere
pozitivne vsebinske in strukturne premike, vendar je kot celota strokov-
no šibak, vsebinsko nekoherenten, terminološko sporen, strukturno po-
manjkljiv in jezikovno nejasen, tako da je neprimerna osnova za načrto-
vanje pouka državljanske vzgoje.
Pričujoča monografija vključuje tudi vrsto predlogov izboljšav na
področju poučevanja državljanske vzgoje, ki se nanašajo na obliko in
strukturo učnega načrta opredelitev elementov državljanske vzgoje v
okviru drugih predmetov, vključevanje novih vsebin v pouk državljan-
