Page 148 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 148
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
d. participate in both school-based and community-based citizenship
activities
e. participate in different forms of individual and collective action,
including decision-making and campaigning
f. work with a range of community partners, where possible
g. take into account legal, moral, economic, environmental, histori-
cal and social dimensions of different political problems and issues
h. take into account a range of contexts, such as school, local, regio-
nal, national, European, international and global, as relevant to
different topics
i. use and interpret different media and ICT both as sources of infor-
mation and as a means of communicating ideas
j. make links between citizenship and work in other subjects and are-
as of the curriculum. (Citizenship, 2007: 34)
Tak seznam je dobro vodilo za šole, ko načrtujejo letni načrt dela.
Lahko ima tudi obliko zaveze, da mora šola vsako leto učencem ponudi-
ti te možnosti, sama pa odloča, na kakšen način. Navodila v učnem na-
črtu služijo kot osnova za načrtovanje, izvajanje in evalvacijo dela šole
na izbranem področju. In uresničevanje le-tega bi lahko preverjala šol-
ska inšpekcija.
Poglejmo si še opredelitev zadnje teme učnega načrta, globalne vzgo-
je, ki so jo snovalci učnega načrta verjetno imeli v mislih, in jo primerjaj-
mo z opredelitvijo v splošnem finskem dokumentu o globalnem izobra-
ževanju (Global Education, 2007: 11).
Če primerjamo obe opredelitvi, se pokaže, da opredelitve vsebin v
slovenskem učnem načrtu delujejo skoraj kot koani. Ni točno jasno, za
kaj gre, je pa jasno, da gre za pomembne stvari. Tudi kako so ti fragmenti
med seboj povezani, ni jasno, saj posamezna tema nima uvoda, ki bi po-
jasnil, za kaj pri temi gre. Kot taki delujejo ideološko. Na videz nevtralni
zapisi vsebine so formulirani na tak način, da mora bralec ugibati, iz ka-
tere perspektive mora gledati na stvari, da bo zapis smiseln. Kar pome-
ni, da že sam zapis vsiljuje neko specifično perspektivo. Te ne formulira
eksplicitno, temveč jo prikrito ponuja bralcu. Perspektive ne predstavi in
pojasni, temveč se dela, kot da je splošno znana. Vendar ni.
d. participate in both school-based and community-based citizenship
activities
e. participate in different forms of individual and collective action,
including decision-making and campaigning
f. work with a range of community partners, where possible
g. take into account legal, moral, economic, environmental, histori-
cal and social dimensions of different political problems and issues
h. take into account a range of contexts, such as school, local, regio-
nal, national, European, international and global, as relevant to
different topics
i. use and interpret different media and ICT both as sources of infor-
mation and as a means of communicating ideas
j. make links between citizenship and work in other subjects and are-
as of the curriculum. (Citizenship, 2007: 34)
Tak seznam je dobro vodilo za šole, ko načrtujejo letni načrt dela.
Lahko ima tudi obliko zaveze, da mora šola vsako leto učencem ponudi-
ti te možnosti, sama pa odloča, na kakšen način. Navodila v učnem na-
črtu služijo kot osnova za načrtovanje, izvajanje in evalvacijo dela šole
na izbranem področju. In uresničevanje le-tega bi lahko preverjala šol-
ska inšpekcija.
Poglejmo si še opredelitev zadnje teme učnega načrta, globalne vzgo-
je, ki so jo snovalci učnega načrta verjetno imeli v mislih, in jo primerjaj-
mo z opredelitvijo v splošnem finskem dokumentu o globalnem izobra-
ževanju (Global Education, 2007: 11).
Če primerjamo obe opredelitvi, se pokaže, da opredelitve vsebin v
slovenskem učnem načrtu delujejo skoraj kot koani. Ni točno jasno, za
kaj gre, je pa jasno, da gre za pomembne stvari. Tudi kako so ti fragmenti
med seboj povezani, ni jasno, saj posamezna tema nima uvoda, ki bi po-
jasnil, za kaj pri temi gre. Kot taki delujejo ideološko. Na videz nevtralni
zapisi vsebine so formulirani na tak način, da mora bralec ugibati, iz ka-
tere perspektive mora gledati na stvari, da bo zapis smiseln. Kar pome-
ni, da že sam zapis vsiljuje neko specifično perspektivo. Te ne formulira
eksplicitno, temveč jo prikrito ponuja bralcu. Perspektive ne predstavi in
pojasni, temveč se dela, kot da je splošno znana. Vendar ni.
