Page 145 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 145
analiza učnih načrtov: družba in državljanska
(in domovinska) vzgoja ter etika
vic) in moralne. Učenci naj raziskujejo sporna področja, ki obkrožajo pra-
vice in odgovornosti, na primer zavore in ravnotežja (the checks and ba-
lances), ki so potrebna v odnosu do svobode govora v kontekstu ekstremistič-
nih in terorističnih groženj.
Identitete in raznolikost: skupno življenje v Veliki Britaniji: To
vključuje multiple identitete, ki jih lahko imajo skupine in skupnosti v ra-
znoliki družbi, in načine, na katere na te identitete vplivajo spremembe v
družbi. Učenci se lahko denimo učijo o tem, kako so migracije oblikovale
skupnosti; o splošnih oziroma skupnih identitetah oziroma kaj združuje
skupine in skupnosti; o tem, kako so skupno življenje v Veliki Britaniji obli-
kovale in še vedno oblikujejo politične, družbene, ekonomske in kulturne
spremembe. Kjer je primerno, je potrebno upoštevati zgodovinski kontekst
teh sprememb. (Citizenship, 2007: 29).
Ni jasno, zakaj tega ni mogoče narediti v slovenskih učnih načrtih!
Da bi dokazali, da atomizacija vodi k nejasnostim in nekoherentnostim,
si poglejmo še temo Demokracija. Vsebinsko se členi na pet alinej: De-
mokracija kot način urejanja skupnih zadev. Demokratično odločanje v
vsakdanjem življenju (v družini, šoli, lokalni skupnosti). Pravna država
kot pogoj za demokracijo – delitev politične oblasti v Sloveniji. Organi-
ziranost in delovanje Evropske unije. Varnostni sistem v Sloveniji (Nato,
OZN).
Vidimo, da je demokracija vpeljana v najsplošnejši obliki, kot ure-
janje skupnih zadev v vsakdanjem življenju, v družini in šoli. Potem pa
nenadoma pravna država postane pogoj za demokracijo – intuitivno to
ni razvidno, saj pravna država nima neposrednega vpliva na demokra-
tičnost odnosov v družini. Pravna država je neposredni pogoj za demo-
kracijo na ravni države, ne pa nujno za druge oblike demokracije. Učni
načrt pa ne nudi nobene opore za uvid, da je med demokracijo v druži-
ni in demokracijo v državi precejšnja razlika, saj so med neposredno in
predstavniško demokracijo tako velike razlike, da nekateri teoretiki sle-
dnje nimajo več za demokratično, temveč za mešano ureditev države. In
od tega učni načrt preskoči na delovanje Evropske unije, ki je, kot mno-
gi opozarjajo, organizacija z velikim demokratičnim deficitom in je tež-
ko primer delovanja demokracije. Obravnavati jo v rubriki demokracija,
brez vsakih pojasnil, vodi do nesporazumov in zmešnjave. Če bi bila prej
vpeljana politika, politično odločanje, politične institucije, delitev obla-
sti, potem bi bila obravnava Evropske unije smiselna. Vendar pa razde-
lek nosi ime Demokracija in tudi prvi dve alineji govorita o demokraciji.
Pa vseeno ni govora o državi, politiki, parlamentu, političnih instituci-
jah in delovanju političnega sistema. Tema preprosto nima nobene jasne
(in domovinska) vzgoja ter etika
vic) in moralne. Učenci naj raziskujejo sporna področja, ki obkrožajo pra-
vice in odgovornosti, na primer zavore in ravnotežja (the checks and ba-
lances), ki so potrebna v odnosu do svobode govora v kontekstu ekstremistič-
nih in terorističnih groženj.
Identitete in raznolikost: skupno življenje v Veliki Britaniji: To
vključuje multiple identitete, ki jih lahko imajo skupine in skupnosti v ra-
znoliki družbi, in načine, na katere na te identitete vplivajo spremembe v
družbi. Učenci se lahko denimo učijo o tem, kako so migracije oblikovale
skupnosti; o splošnih oziroma skupnih identitetah oziroma kaj združuje
skupine in skupnosti; o tem, kako so skupno življenje v Veliki Britaniji obli-
kovale in še vedno oblikujejo politične, družbene, ekonomske in kulturne
spremembe. Kjer je primerno, je potrebno upoštevati zgodovinski kontekst
teh sprememb. (Citizenship, 2007: 29).
Ni jasno, zakaj tega ni mogoče narediti v slovenskih učnih načrtih!
Da bi dokazali, da atomizacija vodi k nejasnostim in nekoherentnostim,
si poglejmo še temo Demokracija. Vsebinsko se členi na pet alinej: De-
mokracija kot način urejanja skupnih zadev. Demokratično odločanje v
vsakdanjem življenju (v družini, šoli, lokalni skupnosti). Pravna država
kot pogoj za demokracijo – delitev politične oblasti v Sloveniji. Organi-
ziranost in delovanje Evropske unije. Varnostni sistem v Sloveniji (Nato,
OZN).
Vidimo, da je demokracija vpeljana v najsplošnejši obliki, kot ure-
janje skupnih zadev v vsakdanjem življenju, v družini in šoli. Potem pa
nenadoma pravna država postane pogoj za demokracijo – intuitivno to
ni razvidno, saj pravna država nima neposrednega vpliva na demokra-
tičnost odnosov v družini. Pravna država je neposredni pogoj za demo-
kracijo na ravni države, ne pa nujno za druge oblike demokracije. Učni
načrt pa ne nudi nobene opore za uvid, da je med demokracijo v druži-
ni in demokracijo v državi precejšnja razlika, saj so med neposredno in
predstavniško demokracijo tako velike razlike, da nekateri teoretiki sle-
dnje nimajo več za demokratično, temveč za mešano ureditev države. In
od tega učni načrt preskoči na delovanje Evropske unije, ki je, kot mno-
gi opozarjajo, organizacija z velikim demokratičnim deficitom in je tež-
ko primer delovanja demokracije. Obravnavati jo v rubriki demokracija,
brez vsakih pojasnil, vodi do nesporazumov in zmešnjave. Če bi bila prej
vpeljana politika, politično odločanje, politične institucije, delitev obla-
sti, potem bi bila obravnava Evropske unije smiselna. Vendar pa razde-
lek nosi ime Demokracija in tudi prvi dve alineji govorita o demokraciji.
Pa vseeno ni govora o državi, politiki, parlamentu, političnih instituci-
jah in delovanju političnega sistema. Tema preprosto nima nobene jasne
