Page 143 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 143
analiza učnih načrtov: družba in državljanska
(in domovinska) vzgoja ter etika
lom«. Kako pa je spol povezan z življenjskim krogom, ni preveč jasno.
Niti ni jasno, zakaj uporabiti izraz ‚življenjski krog‘. Kot opozarja stro-
kovna literatura: »Termin življenjski potek (life-course) se nanaša na
družbene procese, ki oblikujejo družbeno kariero posameznika med nje-
govim življenjem. V veliki meri je nadomestil izraz življenjski krog (life-
cycle), ki sugerira, da je življenje sestavljeno iz jasno definiranih stopenj
od rojstva, adolescence, poroke in tako naprej do smrti. Ta model pome-
ša družbeni, psihološki in biološki razvoj in ostaja na ravni posamezni-
ka. ‚Življenjski potek‘ ni samo sposoben nasloviti kronološke spremem-
be v posameznikovem življenju, temveč jih tudi umesti v širško družbe-
no dinamiko, v kateri posameznikovo družbeno kariero oblikujejo nje-
govi odnos s širšo družbeno skupino« (Bilton et al., 2002: 82). Življenj-
ski potek je ustaljeni izraz v sodobni slovenski sociološki literaturi (npr.
Ule, 2002: 27), življenjski krog pa je v izkustvu učencev povezan pred-
vsem s pomenom, ki se navezuje na povezanost živih bitij v naravi.
Izraz »Kultura medsebojnih odnosov« je težavneje prevesti v trdi-
tev, a tvegajmo z naslednjim prevodom: »Odnose med ljudmi uravna-
vajo posebna pravila, ki jim lahko rečemo kultura medsebojnih odno-
sov.« Seveda pa ta prevod ne odpravlja dvoumnosti, ki se veže na meta-
forično rabo kulture.
Da se ne bodo zdeli očitki, zapisani spodaj, o nejasnosti učnega na-
črta pretirani, spodnje abstraktne teze ponazorimo s primeri formulacije
podobnih tem iz angleškega kurikuluma za predmet državljanska vzgo-
ja (Citizenship 2007), ki je namenjen isti starostni skupini kot slovenski
učni načrt. Druga tema, Človekove pravice in odgovornosti, in angleški
ustreznik sta eden ob drugem predstavljena v spodnji tabeli.17
17 Besedilo namenoma puščamo v izvirniku, da je jasnost in razumljivost zapisa bolj očitna.
(in domovinska) vzgoja ter etika
lom«. Kako pa je spol povezan z življenjskim krogom, ni preveč jasno.
Niti ni jasno, zakaj uporabiti izraz ‚življenjski krog‘. Kot opozarja stro-
kovna literatura: »Termin življenjski potek (life-course) se nanaša na
družbene procese, ki oblikujejo družbeno kariero posameznika med nje-
govim življenjem. V veliki meri je nadomestil izraz življenjski krog (life-
cycle), ki sugerira, da je življenje sestavljeno iz jasno definiranih stopenj
od rojstva, adolescence, poroke in tako naprej do smrti. Ta model pome-
ša družbeni, psihološki in biološki razvoj in ostaja na ravni posamezni-
ka. ‚Življenjski potek‘ ni samo sposoben nasloviti kronološke spremem-
be v posameznikovem življenju, temveč jih tudi umesti v širško družbe-
no dinamiko, v kateri posameznikovo družbeno kariero oblikujejo nje-
govi odnos s širšo družbeno skupino« (Bilton et al., 2002: 82). Življenj-
ski potek je ustaljeni izraz v sodobni slovenski sociološki literaturi (npr.
Ule, 2002: 27), življenjski krog pa je v izkustvu učencev povezan pred-
vsem s pomenom, ki se navezuje na povezanost živih bitij v naravi.
Izraz »Kultura medsebojnih odnosov« je težavneje prevesti v trdi-
tev, a tvegajmo z naslednjim prevodom: »Odnose med ljudmi uravna-
vajo posebna pravila, ki jim lahko rečemo kultura medsebojnih odno-
sov.« Seveda pa ta prevod ne odpravlja dvoumnosti, ki se veže na meta-
forično rabo kulture.
Da se ne bodo zdeli očitki, zapisani spodaj, o nejasnosti učnega na-
črta pretirani, spodnje abstraktne teze ponazorimo s primeri formulacije
podobnih tem iz angleškega kurikuluma za predmet državljanska vzgo-
ja (Citizenship 2007), ki je namenjen isti starostni skupini kot slovenski
učni načrt. Druga tema, Človekove pravice in odgovornosti, in angleški
ustreznik sta eden ob drugem predstavljena v spodnji tabeli.17
17 Besedilo namenoma puščamo v izvirniku, da je jasnost in razumljivost zapisa bolj očitna.
