Page 142 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 142
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
Iz povedanega je razvidna splošna težava bralca/učitelja ob razumevanje
vsebinskih opredelitev. Vsebinske opredelitve posamezne teme v resni-
ci niso opredelitve vsebine predmeta, temveč pogosto niz med seboj sla-
bo povezanih besed.
To je še bolj jasno ob vsebinskih opredelitvah tretje teme učnega na-
črta »Človeške različnosti«, kjer so navedene štiri vsebine: »Človeške
različnosti; Stereotipi in predsodki; Dialog med različnostmi kot vita-
len del osebne in skupinske rasti; Iz večkulturne v medkulturno druž-
bo«. »Človeške različnosti« ni pojem, ki bi ga učenci morali spozna-
ti in razumeti. Zdi se, da gre za na novo skovan izraz, ki meri na to, da
med ljudmi obstajajo razlike. Ker izraz nima ustaljene rabe na nekem šir-
šem disciplinarnem področju, je težko vedeti, katere razlike so relevan-
tne in kaj je glede teh razlik pomembno. Če bi se izraz pojavljal v konte-
kstu diskriminacije, pravičnosti ali enakosti, bi bilo njegov pomen lažje
razbrati. Nekoliko ga pojasnjuje izraz »dialog med različnostmi«, ki na-
kazuje, da je različnost izhodišče za obravnavo odnosov v pluralni druž-
bi. Odnos med ljudmi (in vsebina »iz večkulturne v medkulturno druž-
bo« nakazuje, da so pomembne razlike kulturne razlike) naj bi bil dia-
log in ne konflikt, odnos do drugih kultur naj bi bilo torej vključevanje,
ki omogoča dialog, ne pa izključevanje, ki ga preprečuje. To delo dekodi-
ranja pomena opredelitev teme otežujejo neustaljeni izrazi. Izraz »dia-
log med različnostmi« ni samo nenavaden, je tudi zavajajoč, saj med raz-
ličnostmi ni dialoga – dialog je mogoč samo med ljudmi. In ljudje sami
sebe ne razumejo kot različnosti, temveč se razumejo kot osebe. Ko jih
učni načrt opredeli kot različnosti, jih razosebi. Iz vidika abstraktne filo-
zofske teorije bi sicer lahko trdili, da ko različni ljudje vstopajo v dialog,
gre za dialog med različnostmi, a v primeru, da avtorji kataloga zastopa-
jo specifično filozofsko teorijo realnosti, ki daje primat abstraktnim en-
titetam, bi morali nekje v učnem načrtu to teorijo razložiti in pojasniti,
zakaj se jim zdi primerno izhodišče za pisanje učnega načrta.
Med naštetimi vsebinami pa najdemo »Življenje v skupnosti (dru-
žina, razred,vrstniška skupina)«, ki družbo pravzaprav reducira na sku-
pnost. To je še posebej nerodno, ker je v jedru preučevanja družbe prav
odnos med občestvom in družbo, med osebnimi in neosebnimi odnosi
– ker je vstop v družbo prav vstop v mrežo odnosov s tujci, neznanci in
vpetost v strukturo, ki se jo dobro zavem šele, ko mi šola posreduje ve-
dnost o njej.
Formulacija »Biološki in družbeni spol ter življenjski krog« je naj-
bolj enigmatična. Prvi del je jasen in se ga da prevesti v »Človek je spol-
no bitje, pri čemer je treba razlikovati med biološkim in družbenim spo-
Iz povedanega je razvidna splošna težava bralca/učitelja ob razumevanje
vsebinskih opredelitev. Vsebinske opredelitve posamezne teme v resni-
ci niso opredelitve vsebine predmeta, temveč pogosto niz med seboj sla-
bo povezanih besed.
To je še bolj jasno ob vsebinskih opredelitvah tretje teme učnega na-
črta »Človeške različnosti«, kjer so navedene štiri vsebine: »Človeške
različnosti; Stereotipi in predsodki; Dialog med različnostmi kot vita-
len del osebne in skupinske rasti; Iz večkulturne v medkulturno druž-
bo«. »Človeške različnosti« ni pojem, ki bi ga učenci morali spozna-
ti in razumeti. Zdi se, da gre za na novo skovan izraz, ki meri na to, da
med ljudmi obstajajo razlike. Ker izraz nima ustaljene rabe na nekem šir-
šem disciplinarnem področju, je težko vedeti, katere razlike so relevan-
tne in kaj je glede teh razlik pomembno. Če bi se izraz pojavljal v konte-
kstu diskriminacije, pravičnosti ali enakosti, bi bilo njegov pomen lažje
razbrati. Nekoliko ga pojasnjuje izraz »dialog med različnostmi«, ki na-
kazuje, da je različnost izhodišče za obravnavo odnosov v pluralni druž-
bi. Odnos med ljudmi (in vsebina »iz večkulturne v medkulturno druž-
bo« nakazuje, da so pomembne razlike kulturne razlike) naj bi bil dia-
log in ne konflikt, odnos do drugih kultur naj bi bilo torej vključevanje,
ki omogoča dialog, ne pa izključevanje, ki ga preprečuje. To delo dekodi-
ranja pomena opredelitev teme otežujejo neustaljeni izrazi. Izraz »dia-
log med različnostmi« ni samo nenavaden, je tudi zavajajoč, saj med raz-
ličnostmi ni dialoga – dialog je mogoč samo med ljudmi. In ljudje sami
sebe ne razumejo kot različnosti, temveč se razumejo kot osebe. Ko jih
učni načrt opredeli kot različnosti, jih razosebi. Iz vidika abstraktne filo-
zofske teorije bi sicer lahko trdili, da ko različni ljudje vstopajo v dialog,
gre za dialog med različnostmi, a v primeru, da avtorji kataloga zastopa-
jo specifično filozofsko teorijo realnosti, ki daje primat abstraktnim en-
titetam, bi morali nekje v učnem načrtu to teorijo razložiti in pojasniti,
zakaj se jim zdi primerno izhodišče za pisanje učnega načrta.
Med naštetimi vsebinami pa najdemo »Življenje v skupnosti (dru-
žina, razred,vrstniška skupina)«, ki družbo pravzaprav reducira na sku-
pnost. To je še posebej nerodno, ker je v jedru preučevanja družbe prav
odnos med občestvom in družbo, med osebnimi in neosebnimi odnosi
– ker je vstop v družbo prav vstop v mrežo odnosov s tujci, neznanci in
vpetost v strukturo, ki se jo dobro zavem šele, ko mi šola posreduje ve-
dnost o njej.
Formulacija »Biološki in družbeni spol ter življenjski krog« je naj-
bolj enigmatična. Prvi del je jasen in se ga da prevesti v »Človek je spol-
no bitje, pri čemer je treba razlikovati med biološkim in družbenim spo-
