Page 141 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 141
analiza učnih načrtov: družba in državljanska
(in domovinska) vzgoja ter etika
temveč kot opis dejavnosti. Cilj bi bil: »Učenci znajo opredeliti vrste vre-
dnot«. S tem, da bi bil ta cilj formuliran zavajajoče, saj je več vrst opre-
delitev različnih vrst vrednot, v učnem načrtu pa je zapisano, da morajo
učenci ponoviti prav navedeno vrsto opredelitve – vrednote se delijo na
materialne in duhovne. Ta opredelitev je seveda možna, seveda pa je mo-
žno cela vrsta drugačnih obravnav vrednot, med drugim tudi taka, ki ne
izhaja iz preproste dihotomije med duhovnim in materialnim, ki jo im-
plicira v učnem načrtu zapisani cilj. Platonistična dihotomija na duhov-
no in materialno ima namreč vrsto implikacij, ki jih je težko zagovarjati,
in je zavajajoča in redukcionistična. Je lahko dobro izhodišče za začetek
razprave o vrednotah, vendar bo temeljiti razmislek pokazal tudi na po-
vezanost duhovnega in materialnega.
Formulacija »in ugotavljajo njihove učinke na življenje ljudi« je zelo
abstraktna in – kot je zapisana – tudi neverjetno zahtevna. Kako razi-
skovati, kakšne učinke imajo vrednote na življenje ljudi? Morda so ime-
li pisci učnega načrta v mislih kaj zelo enostavnega, denimo odnos med
vrednotami in življenjem ljudi, ter ugotavljanje, da so vrednote poveza-
ne z življenjem ljudi, izhajajo iz življenja in nato vplivajo nanj. A bralec in
izvajalec učnega načrta tega ne more vedeti. Predmet namreč nima eno-
značnega disciplinarnega okolja, ki bi nudil naravni kontekst za deko-
diranje formulacij v učnem načrtu, saj učitelji predmeta državljanska in
domovinska vzgoja ter etika prihajajo iz različnih disciplinarnih okolij:
zgodovine, slovenščine, zemljepisa, tujih jezikov ...
Podobno je ob drugi formulaciji: »Nekateri dejavniki vrednot«.
Tudi tu ni jasno, kaj točno to pomeni, dokler ne preberemo tej vsebini
ustreznega cilja, ki se glasi: »Na primerih pojasnjujejo, kaj vpliva na obli-
kovanje vrednot (družina, šola, širše družbeno in naravno okolje, medi-
ji …)«. Vidimo, da je cilj spet zapisan kot dejavnost in da je spet vsebina
pravzaprav zajeta v cilju. Če bi namesto vsebine »Nekateri dejavnik vre-
dnot« pisalo »Vplivi na oblikovanje vrednot: družina, šola, širše druž-
beno in naravno okolje, mediji …)«, bi bila vsebina bistveno bolj jasna.
Tudi cilj bi bil lahko zapisan, da bi šlo v resnici za cilj: »Učenci znajo raz-
mišljati o tem, kaj vse vpliva na oblikovanje vrednot«. In učenci bi ugo-
tovili, da na naše vrednote vplivajo naše izkušnje, nanje pa v različnih
starostih različni dejavniki – v 7. in 8. razredu verjetno na vrednote mla-
dih v največji meri vplivajo vrstniki, ki pa jih učni načrt ne omenja. Le
upati je, da bi učitelji brali učni načrt tako, da bi učenci lahko neobreme-
njeno raziskovali, kaj vpliva na vrednote, in namesto družbenega okolja
navedli denimo kulturo in religijo.
(in domovinska) vzgoja ter etika
temveč kot opis dejavnosti. Cilj bi bil: »Učenci znajo opredeliti vrste vre-
dnot«. S tem, da bi bil ta cilj formuliran zavajajoče, saj je več vrst opre-
delitev različnih vrst vrednot, v učnem načrtu pa je zapisano, da morajo
učenci ponoviti prav navedeno vrsto opredelitve – vrednote se delijo na
materialne in duhovne. Ta opredelitev je seveda možna, seveda pa je mo-
žno cela vrsta drugačnih obravnav vrednot, med drugim tudi taka, ki ne
izhaja iz preproste dihotomije med duhovnim in materialnim, ki jo im-
plicira v učnem načrtu zapisani cilj. Platonistična dihotomija na duhov-
no in materialno ima namreč vrsto implikacij, ki jih je težko zagovarjati,
in je zavajajoča in redukcionistična. Je lahko dobro izhodišče za začetek
razprave o vrednotah, vendar bo temeljiti razmislek pokazal tudi na po-
vezanost duhovnega in materialnega.
Formulacija »in ugotavljajo njihove učinke na življenje ljudi« je zelo
abstraktna in – kot je zapisana – tudi neverjetno zahtevna. Kako razi-
skovati, kakšne učinke imajo vrednote na življenje ljudi? Morda so ime-
li pisci učnega načrta v mislih kaj zelo enostavnega, denimo odnos med
vrednotami in življenjem ljudi, ter ugotavljanje, da so vrednote poveza-
ne z življenjem ljudi, izhajajo iz življenja in nato vplivajo nanj. A bralec in
izvajalec učnega načrta tega ne more vedeti. Predmet namreč nima eno-
značnega disciplinarnega okolja, ki bi nudil naravni kontekst za deko-
diranje formulacij v učnem načrtu, saj učitelji predmeta državljanska in
domovinska vzgoja ter etika prihajajo iz različnih disciplinarnih okolij:
zgodovine, slovenščine, zemljepisa, tujih jezikov ...
Podobno je ob drugi formulaciji: »Nekateri dejavniki vrednot«.
Tudi tu ni jasno, kaj točno to pomeni, dokler ne preberemo tej vsebini
ustreznega cilja, ki se glasi: »Na primerih pojasnjujejo, kaj vpliva na obli-
kovanje vrednot (družina, šola, širše družbeno in naravno okolje, medi-
ji …)«. Vidimo, da je cilj spet zapisan kot dejavnost in da je spet vsebina
pravzaprav zajeta v cilju. Če bi namesto vsebine »Nekateri dejavnik vre-
dnot« pisalo »Vplivi na oblikovanje vrednot: družina, šola, širše druž-
beno in naravno okolje, mediji …)«, bi bila vsebina bistveno bolj jasna.
Tudi cilj bi bil lahko zapisan, da bi šlo v resnici za cilj: »Učenci znajo raz-
mišljati o tem, kaj vse vpliva na oblikovanje vrednot«. In učenci bi ugo-
tovili, da na naše vrednote vplivajo naše izkušnje, nanje pa v različnih
starostih različni dejavniki – v 7. in 8. razredu verjetno na vrednote mla-
dih v največji meri vplivajo vrstniki, ki pa jih učni načrt ne omenja. Le
upati je, da bi učitelji brali učni načrt tako, da bi učenci lahko neobreme-
njeno raziskovali, kaj vpliva na vrednote, in namesto družbenega okolja
navedli denimo kulturo in religijo.
