Page 138 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 138
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
delo v razredu, kar pomeni, da bi moral biti ta dokument napisan tako,
da bi bila možnost za nejasnosti, napačna razumevanja in nesporazume
čim manjša.
Nato učni načrt v drugem poglavju navaja:
8 kompetenc za »družbeno, politično in etično pismenost«;
5 kompetenc za »kritično mišljenje;
3 kompetence za »dejavno vključevanje in ravnanje«.
Če poskušamo najti povezave med navedenimi 16 kompetencami in
temami/vsebinami učnega načrta, vidimo, da povezave niso jasno razvi-
dne. Povezave morda obstajajo, a izvajalci jih iz zapisa učnega načrta tež-
ko razberejo, zato jih bodo tudi težko razvijali pri učencih. Če bi bil učni
načrt dovolj pozoren na svoje primarne bralce, se pravi učitelje, izvajalce
učnega načrta, bi morala biti povezava med kompetencami in vsebinski-
mi sklopi v celoti razvita in pojasnjena.
Prav tako je sporna delitev kompetenc na tri ločene skupne, tako da
se različne pismenosti preprosto loči od kritičnega mišljenja. To je mor-
da ustrezno iz analitičnih razlogov, toda pravo kritično mišljenje je vse-
binsko. Cilj šole ni spodbujanje nekega splošnega kritizerstva (in morda
posredovanje niza pravil, kako je mogoče vsako stvar postaviti pod vpra-
šaj), temveč mora biti vsebina predstavljena na tak način, da omogoča sa-
mostojen premislek učencev. To pomeni, da kritično mišljenje na posa-
meznem področju ni nekaj, kar se dodaja obravnavanim temam, ampak
je predvsem sposobnost, ki izhaja iz dobrega razmevanja vsebine.
In če kritično mišljenje za trenutek uporabimo na naštevanju različ-
nih pismenosti, potem moramo pripomniti, da »priprava za vstop v vo-
lilno pravico in odgovorno ter kritično državljanstvo« (str. 5) preprosto
ni kompetenca za družbeno, politično in etično pismenost. Je pač pripra-
va, ni pa še jasno, kakšna, saj bralcu ni čisto jasno, kakšna je volilna pravi-
ca in kakšno je državljanstvo, v katerega preprosto »vstopiš«.
Tematska področja učnega načrta in obvezne vsebine
Še bolj pomembna povezava pa je povezava med temami učnega na-
črta in naštetimi vsebinami znotraj tem v tretjem poglavju. Zapisi »ob-
veznih vsebin« dodatno opredelijo temo, zato je pomembna skladnost
med naslovi tem in opredelitvami tem. V tabeli v prvem stolpcu navaja-
mo poimenovanje vsebinskega sklopa, v drugem zapise »obveznih vse-
bin«, v tretjem pa oceno usklajenosti med obema.
delo v razredu, kar pomeni, da bi moral biti ta dokument napisan tako,
da bi bila možnost za nejasnosti, napačna razumevanja in nesporazume
čim manjša.
Nato učni načrt v drugem poglavju navaja:
8 kompetenc za »družbeno, politično in etično pismenost«;
5 kompetenc za »kritično mišljenje;
3 kompetence za »dejavno vključevanje in ravnanje«.
Če poskušamo najti povezave med navedenimi 16 kompetencami in
temami/vsebinami učnega načrta, vidimo, da povezave niso jasno razvi-
dne. Povezave morda obstajajo, a izvajalci jih iz zapisa učnega načrta tež-
ko razberejo, zato jih bodo tudi težko razvijali pri učencih. Če bi bil učni
načrt dovolj pozoren na svoje primarne bralce, se pravi učitelje, izvajalce
učnega načrta, bi morala biti povezava med kompetencami in vsebinski-
mi sklopi v celoti razvita in pojasnjena.
Prav tako je sporna delitev kompetenc na tri ločene skupne, tako da
se različne pismenosti preprosto loči od kritičnega mišljenja. To je mor-
da ustrezno iz analitičnih razlogov, toda pravo kritično mišljenje je vse-
binsko. Cilj šole ni spodbujanje nekega splošnega kritizerstva (in morda
posredovanje niza pravil, kako je mogoče vsako stvar postaviti pod vpra-
šaj), temveč mora biti vsebina predstavljena na tak način, da omogoča sa-
mostojen premislek učencev. To pomeni, da kritično mišljenje na posa-
meznem področju ni nekaj, kar se dodaja obravnavanim temam, ampak
je predvsem sposobnost, ki izhaja iz dobrega razmevanja vsebine.
In če kritično mišljenje za trenutek uporabimo na naštevanju različ-
nih pismenosti, potem moramo pripomniti, da »priprava za vstop v vo-
lilno pravico in odgovorno ter kritično državljanstvo« (str. 5) preprosto
ni kompetenca za družbeno, politično in etično pismenost. Je pač pripra-
va, ni pa še jasno, kakšna, saj bralcu ni čisto jasno, kakšna je volilna pravi-
ca in kakšno je državljanstvo, v katerega preprosto »vstopiš«.
Tematska področja učnega načrta in obvezne vsebine
Še bolj pomembna povezava pa je povezava med temami učnega na-
črta in naštetimi vsebinami znotraj tem v tretjem poglavju. Zapisi »ob-
veznih vsebin« dodatno opredelijo temo, zato je pomembna skladnost
med naslovi tem in opredelitvami tem. V tabeli v prvem stolpcu navaja-
mo poimenovanje vsebinskega sklopa, v drugem zapise »obveznih vse-
bin«, v tretjem pa oceno usklajenosti med obema.
