Page 137 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 137
analiza učnih načrtov: družba in državljanska
(in domovinska) vzgoja ter etika
met državljanska vzgoja in tudi ni nekaj, kar bi bilo mogoče v nekaj urah
obravnavati v sedmem ali osmem razredu osnovne šole. Sedma tema je
nekoliko enigmatična: obravnava »skupnih eksistencialnih problema-
tik« je velik filozofski izziv, občudovanja vredno je, da je tak izziv ume-
ščen v osnovno šolo, vprašanje pa je, kako to zahtevno filozofsko temo
smiselno obravnavati na tej ravni. A radovednost je razočarana, saj učni
načrt nato v tretjem poglavju našteva vsebine, ne da bi se natančneje na-
vezoval na to začetno opredelitev predmeta.
Splošni cilji/kompetence in obvezne vsebine
Če smo pri primerjavi opredelitev temeljnih znanj v prvem in tre-
tjem poglavju učnega načrta odkrili samo delno usklajenost, pa daje še
bolj problematične rezultate pregled odnosa med splošnimi cilji pred-
meta in temeljnimi znanji, ki naj bi jih učenci pridobili. Kot splošni cilji
predmeta so v drugem poglavju z naslovom »Splošni cilji/kompetence«
preprosto prepisana priporočila Evropskega parlamenta:
“Splošni cilji izhajajo iz kompetenc (Priporočila Evropskega parla-
menta in Sveta z dne 18. 12. 2006, UL Evropske unije L 394/10):
• sporazumevanje v maternem jeziku,
• sporazumevanje v tujih jezikih (razvijanje sposobnosti medkul-
turnega razumevanja),
• kompetence v znanosti in tehnologiji,
• učenje učenja,
• socialna in državljanska kompetenca,
• samoiniciativnost in podjetnost,
• kultura zavedanja in izražanja.
Ob splošnih ciljih predmeta si učenci in učenke razvijajo kompeten-
ce za ...” (DDVE: 5)
Iz te opredelitve splošnih ciljev državljanske vzgoje bi sledilo, da ima
državljanska vzgoja kot splošne cilje kar vse kompetence, ki naj bi jih raz-
vijal izobraževalni sistem. Kako neverjetna trditev je to, priča že bežen
pogled na zapis splošnih ciljev, ki so navedeni zgoraj. Tretji splošni cilj
tako na primer navaja, da bodo učenci pri predmetu državljanska in do-
movinska vzgoja ter etika pridobili »kompetence v znanosti in tehnolo-
giji«. To je nesmisel. Morda gre za tiskarsko napako in je mišljeno, da je
splošni cilj predmeta naveden v peti alineji zgornjega seznama kompe-
tenc, ostale kompetence pa niso povezane z državljansko vzgojo. A kako
naj učitelj ve, kaj je v učnem načrtu tiskarska napaka, ki jo je treba zane-
mariti, kaj odvečni del besedila, kaj pa zapis, ki ga je treba jemati resno?
Pa vendar bi moral učitelj prav na osnovi učnega načrta zasnovati svoje
(in domovinska) vzgoja ter etika
met državljanska vzgoja in tudi ni nekaj, kar bi bilo mogoče v nekaj urah
obravnavati v sedmem ali osmem razredu osnovne šole. Sedma tema je
nekoliko enigmatična: obravnava »skupnih eksistencialnih problema-
tik« je velik filozofski izziv, občudovanja vredno je, da je tak izziv ume-
ščen v osnovno šolo, vprašanje pa je, kako to zahtevno filozofsko temo
smiselno obravnavati na tej ravni. A radovednost je razočarana, saj učni
načrt nato v tretjem poglavju našteva vsebine, ne da bi se natančneje na-
vezoval na to začetno opredelitev predmeta.
Splošni cilji/kompetence in obvezne vsebine
Če smo pri primerjavi opredelitev temeljnih znanj v prvem in tre-
tjem poglavju učnega načrta odkrili samo delno usklajenost, pa daje še
bolj problematične rezultate pregled odnosa med splošnimi cilji pred-
meta in temeljnimi znanji, ki naj bi jih učenci pridobili. Kot splošni cilji
predmeta so v drugem poglavju z naslovom »Splošni cilji/kompetence«
preprosto prepisana priporočila Evropskega parlamenta:
“Splošni cilji izhajajo iz kompetenc (Priporočila Evropskega parla-
menta in Sveta z dne 18. 12. 2006, UL Evropske unije L 394/10):
• sporazumevanje v maternem jeziku,
• sporazumevanje v tujih jezikih (razvijanje sposobnosti medkul-
turnega razumevanja),
• kompetence v znanosti in tehnologiji,
• učenje učenja,
• socialna in državljanska kompetenca,
• samoiniciativnost in podjetnost,
• kultura zavedanja in izražanja.
Ob splošnih ciljih predmeta si učenci in učenke razvijajo kompeten-
ce za ...” (DDVE: 5)
Iz te opredelitve splošnih ciljev državljanske vzgoje bi sledilo, da ima
državljanska vzgoja kot splošne cilje kar vse kompetence, ki naj bi jih raz-
vijal izobraževalni sistem. Kako neverjetna trditev je to, priča že bežen
pogled na zapis splošnih ciljev, ki so navedeni zgoraj. Tretji splošni cilj
tako na primer navaja, da bodo učenci pri predmetu državljanska in do-
movinska vzgoja ter etika pridobili »kompetence v znanosti in tehnolo-
giji«. To je nesmisel. Morda gre za tiskarsko napako in je mišljeno, da je
splošni cilj predmeta naveden v peti alineji zgornjega seznama kompe-
tenc, ostale kompetence pa niso povezane z državljansko vzgojo. A kako
naj učitelj ve, kaj je v učnem načrtu tiskarska napaka, ki jo je treba zane-
mariti, kaj odvečni del besedila, kaj pa zapis, ki ga je treba jemati resno?
Pa vendar bi moral učitelj prav na osnovi učnega načrta zasnovati svoje
