Page 136 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 136
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
Opredelitev predmeta – Vsebine Primernost
temeljna znanja o 7 Človeštvo in prihodnost razvoj/prihodnost
7 skupnih eksistencialnih
problematikah človeštva in
vzgoje za trajnostni razvoj.
Iz primerjave vidimo, da gre za delno ujemanje opisov »temeljnih
znanj« iz opredelitve predmeta in členitve znanja iz poglavja »cilji in
vsebine«. Vendar se v obeh stolpcih pojavljajo tudi razlike, zlasti po-
membne se zdijo terminološke razlike. Naj opozorimo na pojem »druž-
ba«, ki je nadomeščena enkrat s skupinskost, drugič z združba.
Prav tako vidimo, da se na drugi opis temeljnih znanj iz »opredeli-
tve predmeta« navezujeta dve vsebinski temi, prva in druga. In da se na
peti opis prav tako navezujeta dve temi, šesta in četrta. Četrtemu opisu
pa samo delno ustreza peta tema. Povezanost med opredelitvijo temelj-
nih znanj učencev iz prvega poglavja učnega načrta in členitvijo »splo-
šnih znanj« iz tretjega poglavja torej obstaja, ni pa sistematična. Tudi
ni nujno, da je povezanost tako zelo eksplicitna, vendar pa je za izvajal-
ce učnega načrta bolje, da v učnem načrtu obstaja velika mera skladno-
sti. Tako se deli učnega načrta medsebojno podpirajo in imajo posame-
zni poudarki podporo na različnih ravneh učnega načrta. V članku bi
bila taka ustreznost morda odveč, saj bi se informacije delno pokrivale,
za učni načrt pa je tako ponavljanje zaželeno, saj veča možnost, da bodo
različni izvajalci učni načrt razumeli in izvajali na podoben način ter da
bo tudi znanje učencev med seboj primerljivo. To je zlasti pomembno
zato, ker izvajalci učnega načrta predmeta državljanska in domovinska
vzgoja ter etika nimajo enotne predizobrazbe, še več, večina jih med svo-
jim prvotnim izobraževanjem ni študirala nobenega izmed podpornih
predmetov državljanske vzgoje. Če že obstajajo razlike med opredelitva-
mi »temeljnih znanj« v različnih delih učnega načrta, potem bi bilo do-
bro, da so v učnem načrtu navedeni razlogi zanje. V učnem načrtu za dr-
žavljansko in domovinsko vzgojo ter etiko pa jih ne najdemo.
Iz tega pregleda »temeljnih znanj učencev in učenk« v opredelitvi
predmeta se tudi vidi, da ni bilo potrebne presodnosti pri členitvi znanj
na posamezne postavke. Alineje 3, 4 in 5 so med seboj v taki meri pove-
zane, tako da ni jasno, kaj je bil kriterij delitve na 3 sklope. Alineja 6 obe-
ta preveč, saj je obravnava filozofskih sistemov v okviru predmeta drža-
vljanska vzgoja nekoliko preveč ambiciozno početje, vprašanje pa je tudi,
koliko je smiselno. Če bi šlo zgolj za politično filozofijo, bi formulacija še
bila smiselna, govor o filozofskih sistemih nasploh, brez navezave na spe-
cifično vsebino, na primer etiko ali politično filozofijo, pa ne sodi v pred-
Opredelitev predmeta – Vsebine Primernost
temeljna znanja o 7 Človeštvo in prihodnost razvoj/prihodnost
7 skupnih eksistencialnih
problematikah človeštva in
vzgoje za trajnostni razvoj.
Iz primerjave vidimo, da gre za delno ujemanje opisov »temeljnih
znanj« iz opredelitve predmeta in členitve znanja iz poglavja »cilji in
vsebine«. Vendar se v obeh stolpcih pojavljajo tudi razlike, zlasti po-
membne se zdijo terminološke razlike. Naj opozorimo na pojem »druž-
ba«, ki je nadomeščena enkrat s skupinskost, drugič z združba.
Prav tako vidimo, da se na drugi opis temeljnih znanj iz »opredeli-
tve predmeta« navezujeta dve vsebinski temi, prva in druga. In da se na
peti opis prav tako navezujeta dve temi, šesta in četrta. Četrtemu opisu
pa samo delno ustreza peta tema. Povezanost med opredelitvijo temelj-
nih znanj učencev iz prvega poglavja učnega načrta in členitvijo »splo-
šnih znanj« iz tretjega poglavja torej obstaja, ni pa sistematična. Tudi
ni nujno, da je povezanost tako zelo eksplicitna, vendar pa je za izvajal-
ce učnega načrta bolje, da v učnem načrtu obstaja velika mera skladno-
sti. Tako se deli učnega načrta medsebojno podpirajo in imajo posame-
zni poudarki podporo na različnih ravneh učnega načrta. V članku bi
bila taka ustreznost morda odveč, saj bi se informacije delno pokrivale,
za učni načrt pa je tako ponavljanje zaželeno, saj veča možnost, da bodo
različni izvajalci učni načrt razumeli in izvajali na podoben način ter da
bo tudi znanje učencev med seboj primerljivo. To je zlasti pomembno
zato, ker izvajalci učnega načrta predmeta državljanska in domovinska
vzgoja ter etika nimajo enotne predizobrazbe, še več, večina jih med svo-
jim prvotnim izobraževanjem ni študirala nobenega izmed podpornih
predmetov državljanske vzgoje. Če že obstajajo razlike med opredelitva-
mi »temeljnih znanj« v različnih delih učnega načrta, potem bi bilo do-
bro, da so v učnem načrtu navedeni razlogi zanje. V učnem načrtu za dr-
žavljansko in domovinsko vzgojo ter etiko pa jih ne najdemo.
Iz tega pregleda »temeljnih znanj učencev in učenk« v opredelitvi
predmeta se tudi vidi, da ni bilo potrebne presodnosti pri členitvi znanj
na posamezne postavke. Alineje 3, 4 in 5 so med seboj v taki meri pove-
zane, tako da ni jasno, kaj je bil kriterij delitve na 3 sklope. Alineja 6 obe-
ta preveč, saj je obravnava filozofskih sistemov v okviru predmeta drža-
vljanska vzgoja nekoliko preveč ambiciozno početje, vprašanje pa je tudi,
koliko je smiselno. Če bi šlo zgolj za politično filozofijo, bi formulacija še
bila smiselna, govor o filozofskih sistemih nasploh, brez navezave na spe-
cifično vsebino, na primer etiko ali politično filozofijo, pa ne sodi v pred-
