Page 134 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 134
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
Dodatni elementi za vrednotenje učnega načrta
za DDVE
Evalvacija učnega načrta je lahko zunanja ali notranja, interna. In-
terna evalvacija se lahko nanaša na formo, izraz, formulacije, strukturo
UN, lahko pa na skladnost njegove vsebine. Našteti vidiki so sicer med
seboj sicer povezani, vendar jih je zaradi večje preglednosti pri obravna-
vi smiselno med seboj ločiti. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj ele-
mentov notranje evalvacije učnega načrta.
Temeljna znanja in obvezne vsebine
Najprej se bomo lotili razmerja med »Opredelitvijo predmeta« v
prvem poglavju učnega načrta državljanske in domovinske vzgoje ter
etike 2008 (DDVE) in členitvijo vsebine v tretjem poglavju učnega na-
črta (poglavje z naslovom »Cilji in vsebine«). Čeprav v učnem načrtu to
ni posebej izpostavljeno, se predmet členi na sedem vsebinskih sklopov,
ki so v učnem načrtu navedeni eden za drugim, in sledeč temu jim bomo
prisodili številke od 1 do 7. Opredelitev predmeta v prvem poglavju ima
dva dela: v prvem delu so po alinejah našteta »temeljna znanja« (str. 4),
ki naj bi jih pridobili učenci, v drugem delu pa so navedene »osebnostne
veščine«, ki naj bi jih predmet spodbujal. Ker se samo »pridobivanje te-
meljnih znanj učenk in učencev« navezuje na poznejšo členitev znanj,
se pri analizi notranje skladnosti učnega načrta omejujemo na ta vidik.
Naj pa najprej vendarle opozorimo na terminologijo, ki je v rabi v
drugem delu opredelitve predmeta. Gre za pojma »osebnostna veščina«
in »demokratično mišljenje«. Učni načrt teh dveh izrazov ne definira,
vendar pa ne gre za splošno in ustaljeno terminologijo na področju druž-
boslovja in humanistike, zato je bralec učnega načrta ob tem v zadregi –
ne ve natančno, kako naj pojma razume, čeprav se iz besedila zdi, da je
pomen splošno znan. V nadaljevanju bomo videli, da je ta težava, na ka-
tero naletimo na prvi strani prvega poglavja učnega načrta, napoved ene
od značilnosti učnega načrta: uporablja znano terminologijo (vemo, kaj
je osebnost in kaj je veščina, vemo, kaj je demokracija in kaj je mišljenje),
potem pa jo kombinira v izraz, ki ni več v celoti razumljiv. Za dana pri-
mera velja: ker sta oba člena binoma znana, izraz vzbuja vtis, da ima po-
polnoma jasen pomen. Toda če se vprašamo, katero mišljenje je demo-
kratično, vidimo, da nimamo takoj jasnega odgovora na to vprašanje. Če
trdimo, da je dva in dva štiri, ali pri tem razmišljamo demokratično ali
ne? Če bi namesto izraza »osebnostne veščine« pisalo samo »veščine«,
bi razumeli, za kaj gre. Toda kaj pomeni, da so te veščine »osebnostne«
– morda to, da so tako močno ponotranjene, da so postale del osebno-
Dodatni elementi za vrednotenje učnega načrta
za DDVE
Evalvacija učnega načrta je lahko zunanja ali notranja, interna. In-
terna evalvacija se lahko nanaša na formo, izraz, formulacije, strukturo
UN, lahko pa na skladnost njegove vsebine. Našteti vidiki so sicer med
seboj sicer povezani, vendar jih je zaradi večje preglednosti pri obravna-
vi smiselno med seboj ločiti. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj ele-
mentov notranje evalvacije učnega načrta.
Temeljna znanja in obvezne vsebine
Najprej se bomo lotili razmerja med »Opredelitvijo predmeta« v
prvem poglavju učnega načrta državljanske in domovinske vzgoje ter
etike 2008 (DDVE) in členitvijo vsebine v tretjem poglavju učnega na-
črta (poglavje z naslovom »Cilji in vsebine«). Čeprav v učnem načrtu to
ni posebej izpostavljeno, se predmet členi na sedem vsebinskih sklopov,
ki so v učnem načrtu navedeni eden za drugim, in sledeč temu jim bomo
prisodili številke od 1 do 7. Opredelitev predmeta v prvem poglavju ima
dva dela: v prvem delu so po alinejah našteta »temeljna znanja« (str. 4),
ki naj bi jih pridobili učenci, v drugem delu pa so navedene »osebnostne
veščine«, ki naj bi jih predmet spodbujal. Ker se samo »pridobivanje te-
meljnih znanj učenk in učencev« navezuje na poznejšo členitev znanj,
se pri analizi notranje skladnosti učnega načrta omejujemo na ta vidik.
Naj pa najprej vendarle opozorimo na terminologijo, ki je v rabi v
drugem delu opredelitve predmeta. Gre za pojma »osebnostna veščina«
in »demokratično mišljenje«. Učni načrt teh dveh izrazov ne definira,
vendar pa ne gre za splošno in ustaljeno terminologijo na področju druž-
boslovja in humanistike, zato je bralec učnega načrta ob tem v zadregi –
ne ve natančno, kako naj pojma razume, čeprav se iz besedila zdi, da je
pomen splošno znan. V nadaljevanju bomo videli, da je ta težava, na ka-
tero naletimo na prvi strani prvega poglavja učnega načrta, napoved ene
od značilnosti učnega načrta: uporablja znano terminologijo (vemo, kaj
je osebnost in kaj je veščina, vemo, kaj je demokracija in kaj je mišljenje),
potem pa jo kombinira v izraz, ki ni več v celoti razumljiv. Za dana pri-
mera velja: ker sta oba člena binoma znana, izraz vzbuja vtis, da ima po-
polnoma jasen pomen. Toda če se vprašamo, katero mišljenje je demo-
kratično, vidimo, da nimamo takoj jasnega odgovora na to vprašanje. Če
trdimo, da je dva in dva štiri, ali pri tem razmišljamo demokratično ali
ne? Če bi namesto izraza »osebnostne veščine« pisalo samo »veščine«,
bi razumeli, za kaj gre. Toda kaj pomeni, da so te veščine »osebnostne«
– morda to, da so tako močno ponotranjene, da so postale del osebno-
