Page 133 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 133
analiza učnih načrtov: družba in državljanska
(in domovinska) vzgoja ter etika
katerih temelji EU, pa tudi osnovne cilje in simbole EU) ter RS, članica
EU (kjer bi naj spoznali razloge za članstvo Slovenije v EU ter predno-
sti in dolžnosti članic). V 8. razredu (v poglavju Slovenija, EU, svet) učni
načrt predvideva, da učenci na konkretnih primerih spoznajo vpliv, ki ga
ima članstvo Slovenije v EU na vsakodnevno življenje, pa tudi, da dobi-
jo znanja o delovanje EU (njenih institucijah npr.). Kar pomeni, da nov
učni načrt predvideva znanja, ki jih je preverjal tudi evropski modul raz-
iskave ICCS. V nadaljevanju si zato oglejmo rezultate tega dela preverja-
nja znanja, predvsem rezultate na vprašanja, pri katerih so se naši učenci
odrezali relativno dobro ali slabo.
Vprašanja o EU in njenih institucijah
V 85 ali več % so pravilno odgovorili na naslednja vprašanja: identi-
ficirali Slovenijo kot članico EU; prepoznali EU kot ekonomsko in poli-
tično partnerstvo med državami; izbrali zastavo EU;15 navedli, da je cilj
EU spodbujati mir, blaginjo in svobodo znotraj njenih meja; izbrali, da
so evropske države podpisnice Evropske konvencije o človekovih pravi-
cah.16 Na drugi strani so, med vprašanji, ki so se nanašali na EU in nje-
ne institucije (dejstva) ter na zakone in politike, najslabše odgovarjali na
naslednje: le 33,5 % učencev je pravilno izbralo, da je eden izmed pogo-
jev, ki jih mora država izpolnjevati, da bi lahko vstopila v EU, ta, da jo
ima EU za demokratično. Še slabše so odgovarjali na dejstveno vpraša-
nje o tem, kdo izvoli člane Evropskega parlamenta (pravilno je odgovori-
lo le 26,8 % učencev). Podoben delež pravilnih odgovorov (27,3 %) je bil
tudi na vprašanje, kaj lahko po zakonu delajo vsi državljani EU (pravi-
len odgovor – študirajo v katerikoli državi EU, ne da bi potrebovali po-
sebno dovoljenje).
Vprašanja o denarni enoti (evro)
Najslabše so odgovorili na trditev, da je evro uradna valuta v vseh dr-
žavah članicah EU (tako – napačno – misli kar 37,2 % naših učencev).
Sklep
Primerjava pokritosti učnega načrta iz leta 1999 in iz leta 2011 glede
na kognitivni del vprašalnika ICCS 2009 (evropski modul) kaže, da to-
vrstne vsebine v učni načrt iz leta 1999 niso bile vključene. Učni načrt iz
leta 2011 pa predvideva vse tovrstne vsebine.
15 Ta vprašanja so se nanašala na EU in njene institucije – dejstva.
16 Ta vprašanja so se nanašala na EU – zakone in politike.
(in domovinska) vzgoja ter etika
katerih temelji EU, pa tudi osnovne cilje in simbole EU) ter RS, članica
EU (kjer bi naj spoznali razloge za članstvo Slovenije v EU ter predno-
sti in dolžnosti članic). V 8. razredu (v poglavju Slovenija, EU, svet) učni
načrt predvideva, da učenci na konkretnih primerih spoznajo vpliv, ki ga
ima članstvo Slovenije v EU na vsakodnevno življenje, pa tudi, da dobi-
jo znanja o delovanje EU (njenih institucijah npr.). Kar pomeni, da nov
učni načrt predvideva znanja, ki jih je preverjal tudi evropski modul raz-
iskave ICCS. V nadaljevanju si zato oglejmo rezultate tega dela preverja-
nja znanja, predvsem rezultate na vprašanja, pri katerih so se naši učenci
odrezali relativno dobro ali slabo.
Vprašanja o EU in njenih institucijah
V 85 ali več % so pravilno odgovorili na naslednja vprašanja: identi-
ficirali Slovenijo kot članico EU; prepoznali EU kot ekonomsko in poli-
tično partnerstvo med državami; izbrali zastavo EU;15 navedli, da je cilj
EU spodbujati mir, blaginjo in svobodo znotraj njenih meja; izbrali, da
so evropske države podpisnice Evropske konvencije o človekovih pravi-
cah.16 Na drugi strani so, med vprašanji, ki so se nanašali na EU in nje-
ne institucije (dejstva) ter na zakone in politike, najslabše odgovarjali na
naslednje: le 33,5 % učencev je pravilno izbralo, da je eden izmed pogo-
jev, ki jih mora država izpolnjevati, da bi lahko vstopila v EU, ta, da jo
ima EU za demokratično. Še slabše so odgovarjali na dejstveno vpraša-
nje o tem, kdo izvoli člane Evropskega parlamenta (pravilno je odgovori-
lo le 26,8 % učencev). Podoben delež pravilnih odgovorov (27,3 %) je bil
tudi na vprašanje, kaj lahko po zakonu delajo vsi državljani EU (pravi-
len odgovor – študirajo v katerikoli državi EU, ne da bi potrebovali po-
sebno dovoljenje).
Vprašanja o denarni enoti (evro)
Najslabše so odgovorili na trditev, da je evro uradna valuta v vseh dr-
žavah članicah EU (tako – napačno – misli kar 37,2 % naših učencev).
Sklep
Primerjava pokritosti učnega načrta iz leta 1999 in iz leta 2011 glede
na kognitivni del vprašalnika ICCS 2009 (evropski modul) kaže, da to-
vrstne vsebine v učni načrt iz leta 1999 niso bile vključene. Učni načrt iz
leta 2011 pa predvideva vse tovrstne vsebine.
15 Ta vprašanja so se nanašala na EU in njene institucije – dejstva.
16 Ta vprašanja so se nanašala na EU – zakone in politike.
