Page 121 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 121
analiza učnih načrtov: družba in državljanska
(in domovinska) vzgoja ter etika
Nadalje bomo pokazali, da so v še večji meri kot naslovi tematskih sklo-
pov problematični zapisi ciljev in vsebin po tematskih področjih:
7. razred
Posameznik in družba
Str. 7
Učni cilj (splošna znanja – SZ): »Opredeljujejo svojo identiteto (od-
zive, potrebe, čustvovanja) in identiteto drugih.«
Identitete ne opredeljujejo odzivi, potrebe in čustvovanja, sploh ne
v znanstveni razvojni psihologiji. Tudi znanstveno pravilna psihološka
opredelitev identitete v kontekstu državljanske vzgoje ne bi bila ustre-
zna, saj so v tem kontekstu bistvene sociološke opredelitve.
Str. 8
Učni cilj (posebna znanja – PZ10): »Preiskujejo pomen individual-
nosti, socializacije in etičnega ravnanja.«
Beseda ‚preiskovati‘ je po SSKJ sicer rabljena v pomenu ‚raziskova-
ti, proučevati‘, vendar s kvalifikatorjem ‚redko‘. Da naj bi učenci prouče-
vali pojme, s katerimi se najverjetneje srečajo prvič, je nerealen in zatorej
neuresničljiv učni cilj. Ob tem lahko iz načina zapisovanja učnih ciljev
sklepamo, da so pojmi individualnosti, socializacije in etičnega ravnanja
v citiranem učnem cilju povezani, ne pa priredno našteti. Kakšne naj bi
bile povezave med pojmi, iz učnega načrta ni razvidno. Cilj sodi pod iz-
birno vsebino, ki so jo avtorji poimenovali kultura medsebojnih odno-
sov, kar pojmovno zmedo še povečuje.
Človekove pravice in odgovornosti
Str. 9
Učni cilj (SZ): »Analizirajo in utemeljujejo primere diskriminacije,
zlorab, nasilja in odkrivajo strategije razreševanja tovrstnih konfliktov.«
Učenci naj bi torej navajali argumente za primere diskriminacije,
zlorab, nasilja, torej jih upravičevali. Poleg tega so diskriminacija, zlo-
rabe in nasilje lahko kvečjemu del konfliktne situacije, konflikt je lahko
povod za takšna dejanja. Diskriminacije, zlorab in nasilja ne »razrešuje-
mo« – to počnemo s konflikti –, ampak jih poskušamo na vsak način
preprečiti, sicer pa jih sankcioniramo oziroma kaznujemo.
Učni cilj (SZ): »Dokazujejo soodvisnost pravic in odgovornosti«.
V tem primeru gre za strokovno napako v učnem načrtu. Ker gre za
poglavje o človekovih pravicah, sklepamo, da so pravice v citiranem cilju
temeljne človekove pravice, te pa so brezpogojne, neodtujljive in niso so-
10 Dihotomija splošna – posebna znanja je sicer rabljena v vseh prenovljenih učnih načrtih iz 2008. Iz
opredelitve gre razbrati, da gre za dihotomijo obveznega in izbirnega. Da snovalci UN razlike med
obveznim in splošnim kot kaže ne razumejo, je posebej problematično.
(in domovinska) vzgoja ter etika
Nadalje bomo pokazali, da so v še večji meri kot naslovi tematskih sklo-
pov problematični zapisi ciljev in vsebin po tematskih področjih:
7. razred
Posameznik in družba
Str. 7
Učni cilj (splošna znanja – SZ): »Opredeljujejo svojo identiteto (od-
zive, potrebe, čustvovanja) in identiteto drugih.«
Identitete ne opredeljujejo odzivi, potrebe in čustvovanja, sploh ne
v znanstveni razvojni psihologiji. Tudi znanstveno pravilna psihološka
opredelitev identitete v kontekstu državljanske vzgoje ne bi bila ustre-
zna, saj so v tem kontekstu bistvene sociološke opredelitve.
Str. 8
Učni cilj (posebna znanja – PZ10): »Preiskujejo pomen individual-
nosti, socializacije in etičnega ravnanja.«
Beseda ‚preiskovati‘ je po SSKJ sicer rabljena v pomenu ‚raziskova-
ti, proučevati‘, vendar s kvalifikatorjem ‚redko‘. Da naj bi učenci prouče-
vali pojme, s katerimi se najverjetneje srečajo prvič, je nerealen in zatorej
neuresničljiv učni cilj. Ob tem lahko iz načina zapisovanja učnih ciljev
sklepamo, da so pojmi individualnosti, socializacije in etičnega ravnanja
v citiranem učnem cilju povezani, ne pa priredno našteti. Kakšne naj bi
bile povezave med pojmi, iz učnega načrta ni razvidno. Cilj sodi pod iz-
birno vsebino, ki so jo avtorji poimenovali kultura medsebojnih odno-
sov, kar pojmovno zmedo še povečuje.
Človekove pravice in odgovornosti
Str. 9
Učni cilj (SZ): »Analizirajo in utemeljujejo primere diskriminacije,
zlorab, nasilja in odkrivajo strategije razreševanja tovrstnih konfliktov.«
Učenci naj bi torej navajali argumente za primere diskriminacije,
zlorab, nasilja, torej jih upravičevali. Poleg tega so diskriminacija, zlo-
rabe in nasilje lahko kvečjemu del konfliktne situacije, konflikt je lahko
povod za takšna dejanja. Diskriminacije, zlorab in nasilja ne »razrešuje-
mo« – to počnemo s konflikti –, ampak jih poskušamo na vsak način
preprečiti, sicer pa jih sankcioniramo oziroma kaznujemo.
Učni cilj (SZ): »Dokazujejo soodvisnost pravic in odgovornosti«.
V tem primeru gre za strokovno napako v učnem načrtu. Ker gre za
poglavje o človekovih pravicah, sklepamo, da so pravice v citiranem cilju
temeljne človekove pravice, te pa so brezpogojne, neodtujljive in niso so-
10 Dihotomija splošna – posebna znanja je sicer rabljena v vseh prenovljenih učnih načrtih iz 2008. Iz
opredelitve gre razbrati, da gre za dihotomijo obveznega in izbirnega. Da snovalci UN razlike med
obveznim in splošnim kot kaže ne razumejo, je posebej problematično.
