Page 123 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 123
analiza učnih načrtov: družba in državljanska
(in domovinska) vzgoja ter etika
uporabno znanstveno kategorijo« (Penguin, 2000: 339), in na zgodovin-
sko povezavo izraza rasa z rasizmom in diskriminacijo, zelo neustrezna.
Vrednote, verovanja in etika
Str. 11
Učni cilj (SZ): »Opredeljujejo vrste vrednot (materialne in duhov-
ne vrednote) in ugotavljajo njihove učinke na življenje ljudi«.
Delitev vrednot na ‚materialne‘ in ‚duhovne‘ je zavajajoča. Obstaja-
jo številne delitve vrednost. Najpogostejše in najbolj relevantne so deli-
tve na materialistične in idealistične vrednote, na vrednote širšega in ož-
jega okolja, na dionizične in apolinične vrednote itd. (gl. Ule, Zupančič,
Musek in seveda množico tujih del).
Kot smo nakazali že v analizi naslova tematskega sklopa, so pojmi
vrednote, verovanja in etika v učnem načrtu slabo razviti in postavljeni
v neustrezna medsebojna razmerja, kar pregled učnih ciljev in vsebin le
še potrdi. Še najbolj to velja za pojem etike, ki je v obveznem delu ume-
ščen takole:
Str. 11
Učni cilj (SZ): »Presojajo etične kodekse verstev z vidika sožitja
med ljudmi«.
Obvezna vsebina: »Etični kodeksi verstev«.
To je tudi edino mesto v tem tematskem sklopu, kjer se etika poja-
vlja med obveznimi vsebinami oziroma cilji, kljub temu, da je izrecno za-
pisana v imenu predmeta. To lahko navaja na razumevanje, da je etika
zgolj sestavni del ali pa celo podrejena verskim doktrinam, kar je stro-
kovno povsem neustrezno. Tudi v izbirnem delu so med vsebinami nave-
deni etični kodeksi, tokrat poklicni (novinarski, zdravniški). Kar manj-
ka, je opredelitev etike kot filozofske discipline, ki se ukvarja z refleksijo
moralnega ravnanja, seveda na didaktično primeren način.
8. razred
Demokracija
Tematski sklop demokracija ima še najmanj zadreg, kljub temu pa je
tudi tu mogoče najti nekaj mest, ki kažejo na nenavadno rabo in razu-
mevanje nekaterih pojmov.
Str. 13
Učni cilj (SZ): »Analizirajo in razvrščajo konkretne primere demo-
kratičnega in nedemokratičnega obnašanja v razredu«.
Pozornost pritegne raba izraza »obnašanje«, verjetno rabljenega v
pomenu »vedenje«. Demokratično je odločanje, demokratična je lah-
ko razprava, oboje je lahko tudi nedemokratično, medtem ko tako za ob-
našanje kot vedenje velja, da pogosto o njima ni mogoče presojati po kri-
(in domovinska) vzgoja ter etika
uporabno znanstveno kategorijo« (Penguin, 2000: 339), in na zgodovin-
sko povezavo izraza rasa z rasizmom in diskriminacijo, zelo neustrezna.
Vrednote, verovanja in etika
Str. 11
Učni cilj (SZ): »Opredeljujejo vrste vrednot (materialne in duhov-
ne vrednote) in ugotavljajo njihove učinke na življenje ljudi«.
Delitev vrednot na ‚materialne‘ in ‚duhovne‘ je zavajajoča. Obstaja-
jo številne delitve vrednost. Najpogostejše in najbolj relevantne so deli-
tve na materialistične in idealistične vrednote, na vrednote širšega in ož-
jega okolja, na dionizične in apolinične vrednote itd. (gl. Ule, Zupančič,
Musek in seveda množico tujih del).
Kot smo nakazali že v analizi naslova tematskega sklopa, so pojmi
vrednote, verovanja in etika v učnem načrtu slabo razviti in postavljeni
v neustrezna medsebojna razmerja, kar pregled učnih ciljev in vsebin le
še potrdi. Še najbolj to velja za pojem etike, ki je v obveznem delu ume-
ščen takole:
Str. 11
Učni cilj (SZ): »Presojajo etične kodekse verstev z vidika sožitja
med ljudmi«.
Obvezna vsebina: »Etični kodeksi verstev«.
To je tudi edino mesto v tem tematskem sklopu, kjer se etika poja-
vlja med obveznimi vsebinami oziroma cilji, kljub temu, da je izrecno za-
pisana v imenu predmeta. To lahko navaja na razumevanje, da je etika
zgolj sestavni del ali pa celo podrejena verskim doktrinam, kar je stro-
kovno povsem neustrezno. Tudi v izbirnem delu so med vsebinami nave-
deni etični kodeksi, tokrat poklicni (novinarski, zdravniški). Kar manj-
ka, je opredelitev etike kot filozofske discipline, ki se ukvarja z refleksijo
moralnega ravnanja, seveda na didaktično primeren način.
8. razred
Demokracija
Tematski sklop demokracija ima še najmanj zadreg, kljub temu pa je
tudi tu mogoče najti nekaj mest, ki kažejo na nenavadno rabo in razu-
mevanje nekaterih pojmov.
Str. 13
Učni cilj (SZ): »Analizirajo in razvrščajo konkretne primere demo-
kratičnega in nedemokratičnega obnašanja v razredu«.
Pozornost pritegne raba izraza »obnašanje«, verjetno rabljenega v
pomenu »vedenje«. Demokratično je odločanje, demokratična je lah-
ko razprava, oboje je lahko tudi nedemokratično, medtem ko tako za ob-
našanje kot vedenje velja, da pogosto o njima ni mogoče presojati po kri-
