Page 122 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 122
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
odvisne z nikakršnimi odgovornostmi. Človekove pravice imamo zato
in samo zato, ker smo ljudje. Edino kar človekove pravice omejuje, so
prav te iste pravice drugih ljudi.11 Učni načrt bi moral vključevati razu-
mevanje koncepta temeljnih človekovih pravic, tovrstne formulacije pa
to razumevanje otežujejo.
Človeške različnosti (iz večkulturnosti v medkulturnost)
Str. 10
Učni cilj (SZ): »Preiskujejo človeške različnosti: spolne, kulturne,
rasne, jezikovne, narodnostne, verske in socialne.«
Med ljudmi naj bi torej obstajale rasne razlike, kar je huda strokovna
napaka. Že vsaj dve desetletji moderna znanost (biološka antropologija,
genetika, genetska psihologija itd.) soglasno ugotavlja, da človeških ras
ni. Domnevo, da se človeštvo deli na belo, črno, rumeno … raso, je danes
najti samo še v rasističnih diskurzih. Ko govorimo o temnopoltih prebi-
valcih Afrike, napišemo, da so po svojem etničnem poreklu Afričani. Za
spoznanje, da ni človeških ras, zadošča že bežen pogled v novejše znan-
stvene publikacije, denimo Carey – Human genetics for the social sciences.
V tovrstni znanstveni literaturi je zapisano, da so površinske razlike (na
primer v barvi kože) učinek sorazmerno nedavne prilagoditve na oko-
lje. Kot mlada vrsta smo si ljudje genetsko zelo podobni. Med t. i. ‚bel-
ci‘ in ‚črnci‘ ni nobene enotne genetske ločnice. Znotraj skupine etnič-
nih Afričanov so večje genetske razlike kot med domnevno ‚belo‘, ‚črno‘
in ‚rumeno‘ raso. The Pengin Dictionary of Sociology tako jasno zapiše:
»Sociologija rase je proučevanje oblike družbene stratifikacije, v kate-
ri so rasni odnosi med etničnimi skupinami konstruirani okrog ideolo-
gije pripisanih rasnih razlik. Sociologija rase vključuje naslednje teme:
(1) proučevanje rasizma in rasnih ideologij, ki trdijo, da je kulturne raz-
like med skupinami mogoče v celoti pojasniti z genetskimi razlikami in
da so družbene neenakosti genetskega izvora; (2) proučevanje družbe-
nih struktur, ki proizvajajo in ohranjajo rasizem in rasno sovraštvo …
(Penguin, 2000: 339–340). Koncept rase je torej v družboslovju pove-
zan z družbenimi neenakostmi in s kritiko ideologije rase, ki družbeno
proizvedene neenakosti poskušajo prikazati, kot da so genetskega izvo-
ra. Zato je sopostavitev rase z drugimi razlikami med ljudmi, ki so poi-
menovane preprosto »človeške različnosti«, kakršno najdemo v učnem
načrtu, ne da bi se opozorilo na dejstvo, da »sociologi nimajo ‚rase‘ za
11 Seveda obstajajo pravice (vendar jih ne imenujemo človekove), denimo pravice (pristojnosti) ura-
dnih oseb, ki jih je mogoče odvzeti, če neka oseba na upošteva pravil, na podlagi katerih je pravice
pridobila. Vendar je iz konteksta mogoče razbrati, da je tematski sklop posvečen izključno človeko-
vim pravicam.
odvisne z nikakršnimi odgovornostmi. Človekove pravice imamo zato
in samo zato, ker smo ljudje. Edino kar človekove pravice omejuje, so
prav te iste pravice drugih ljudi.11 Učni načrt bi moral vključevati razu-
mevanje koncepta temeljnih človekovih pravic, tovrstne formulacije pa
to razumevanje otežujejo.
Človeške različnosti (iz večkulturnosti v medkulturnost)
Str. 10
Učni cilj (SZ): »Preiskujejo človeške različnosti: spolne, kulturne,
rasne, jezikovne, narodnostne, verske in socialne.«
Med ljudmi naj bi torej obstajale rasne razlike, kar je huda strokovna
napaka. Že vsaj dve desetletji moderna znanost (biološka antropologija,
genetika, genetska psihologija itd.) soglasno ugotavlja, da človeških ras
ni. Domnevo, da se človeštvo deli na belo, črno, rumeno … raso, je danes
najti samo še v rasističnih diskurzih. Ko govorimo o temnopoltih prebi-
valcih Afrike, napišemo, da so po svojem etničnem poreklu Afričani. Za
spoznanje, da ni človeških ras, zadošča že bežen pogled v novejše znan-
stvene publikacije, denimo Carey – Human genetics for the social sciences.
V tovrstni znanstveni literaturi je zapisano, da so površinske razlike (na
primer v barvi kože) učinek sorazmerno nedavne prilagoditve na oko-
lje. Kot mlada vrsta smo si ljudje genetsko zelo podobni. Med t. i. ‚bel-
ci‘ in ‚črnci‘ ni nobene enotne genetske ločnice. Znotraj skupine etnič-
nih Afričanov so večje genetske razlike kot med domnevno ‚belo‘, ‚črno‘
in ‚rumeno‘ raso. The Pengin Dictionary of Sociology tako jasno zapiše:
»Sociologija rase je proučevanje oblike družbene stratifikacije, v kate-
ri so rasni odnosi med etničnimi skupinami konstruirani okrog ideolo-
gije pripisanih rasnih razlik. Sociologija rase vključuje naslednje teme:
(1) proučevanje rasizma in rasnih ideologij, ki trdijo, da je kulturne raz-
like med skupinami mogoče v celoti pojasniti z genetskimi razlikami in
da so družbene neenakosti genetskega izvora; (2) proučevanje družbe-
nih struktur, ki proizvajajo in ohranjajo rasizem in rasno sovraštvo …
(Penguin, 2000: 339–340). Koncept rase je torej v družboslovju pove-
zan z družbenimi neenakostmi in s kritiko ideologije rase, ki družbeno
proizvedene neenakosti poskušajo prikazati, kot da so genetskega izvo-
ra. Zato je sopostavitev rase z drugimi razlikami med ljudmi, ki so poi-
menovane preprosto »človeške različnosti«, kakršno najdemo v učnem
načrtu, ne da bi se opozorilo na dejstvo, da »sociologi nimajo ‚rase‘ za
11 Seveda obstajajo pravice (vendar jih ne imenujemo človekove), denimo pravice (pristojnosti) ura-
dnih oseb, ki jih je mogoče odvzeti, če neka oseba na upošteva pravil, na podlagi katerih je pravice
pridobila. Vendar je iz konteksta mogoče razbrati, da je tematski sklop posvečen izključno človeko-
vim pravicam.
