Page 125 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 125
analiza učnih načrtov: družba in državljanska
(in domovinska) vzgoja ter etika
veniji je izkušnja menjave domovine gotovo prisotna: gotovo so ljudje, ki
jim je bila Jugoslavija domovina, pa jim je to postala Slovenija.
Učni cilj (SZ): »Opredelijo državo Slovenijo kot domovino izvorno
etnično in jezikovno različnih (Slovenci in slovenski državljani, katerih
predniki izvirajo iz krajev zunaj Slovenije)«.
Obvezna vsebina: »Država kot sodobna skupnost usode različnih«.
So slovenski državljani, ki Slovenije nimajo za svojo domovino, in so
državljani drugih držav, za katere je Slovenija postala domovina. So tudi
Slovenci, katerih domovina ni Slovenija. Takšna opredelitev domovine
Slovenije tako ni najbolj primerna. Prav tako ni najbolj uspešna opre-
delitev »katerih predniki izvirajo iz krajev zunaj Slovenije«. Zgodovi-
na namreč uči, kako tudi daljni predniki Slovencev izvirajo iz krajev zu-
naj Slovenije.
Besedna zveza »skupnost usode« se je v evropsko zgodovino zapisa-
la, ker jo je za Germane uporabil ideolog nemškega nacizma Alfred Ro-
senberg (v nemški različici ‚Schicksalgemeinschaft‘), potem pa jo je upo-
rabljal Joseph Goebbels. Čeprav je bil besedni zvezi v predlogu učne-
ga načrta dodan izraz ‚različni‘, to ne spremeni dejstva, da je v pojmov-
ni zvezi ‚skupnost usode‘ skrita povezava s totalitarnim razumevanjem
državljanske skupnosti. Ta povezava ni primerna za predmet, ki naj bi
spodbujal k demokratičnemo odločanju o vprašanjih, ki zadevajo vse dr-
žavljane. Mnogo je člankov o državljanski vzgoji, ki svarijo pred tem, da
bi skupnost državljanov pojmovali kot ‚skupnost usode‘. Nenavadno je,
da se je tak izraz leta 2008 zapisalo v učni načrt za državljansko vzgojo v
demokratični državi Sloveniji.
Človeštvo in prihodnost
Str. 16
Učni cilj (SZ): »Raziskujejo odnos človeka do drugih živih vrst na
planetu (npr. pravice živali) in naredijo načrt v skladu s trajnostnim ra-
zvojem in človeštvom.«
V tem tematske sklopu izpostavljamo zgolj to formulacijo, ki je naj-
prej smiselno okrnjena. Učenci naj bi namreč naredili načrt, ampak na-
črt za kaj? In ta načrt naj bi bil v skladu s trajnostnim razvojem (verje-
tno načeli trajnostnega razvoja) in v skladu s človeštvom. Kaj naj bi to
pomenilo, lahko samo ugibamo. Poleg tega cilj za zgled navaja »pravi-
ce živali«. Ideja pravic živali, ki ustrezajo človekovim pravicam, je radi-
kalna ideja, ki ostaja predmet živahne filozofske razprave. Živali nima-
jo pravic oziroma na načelni ravni še ni jasno, kakšen status bi te pravi-
ce lahko imele, se pa postopno sprejema zakone, ki prepovedujejo kruto
(in domovinska) vzgoja ter etika
veniji je izkušnja menjave domovine gotovo prisotna: gotovo so ljudje, ki
jim je bila Jugoslavija domovina, pa jim je to postala Slovenija.
Učni cilj (SZ): »Opredelijo državo Slovenijo kot domovino izvorno
etnično in jezikovno različnih (Slovenci in slovenski državljani, katerih
predniki izvirajo iz krajev zunaj Slovenije)«.
Obvezna vsebina: »Država kot sodobna skupnost usode različnih«.
So slovenski državljani, ki Slovenije nimajo za svojo domovino, in so
državljani drugih držav, za katere je Slovenija postala domovina. So tudi
Slovenci, katerih domovina ni Slovenija. Takšna opredelitev domovine
Slovenije tako ni najbolj primerna. Prav tako ni najbolj uspešna opre-
delitev »katerih predniki izvirajo iz krajev zunaj Slovenije«. Zgodovi-
na namreč uči, kako tudi daljni predniki Slovencev izvirajo iz krajev zu-
naj Slovenije.
Besedna zveza »skupnost usode« se je v evropsko zgodovino zapisa-
la, ker jo je za Germane uporabil ideolog nemškega nacizma Alfred Ro-
senberg (v nemški različici ‚Schicksalgemeinschaft‘), potem pa jo je upo-
rabljal Joseph Goebbels. Čeprav je bil besedni zvezi v predlogu učne-
ga načrta dodan izraz ‚različni‘, to ne spremeni dejstva, da je v pojmov-
ni zvezi ‚skupnost usode‘ skrita povezava s totalitarnim razumevanjem
državljanske skupnosti. Ta povezava ni primerna za predmet, ki naj bi
spodbujal k demokratičnemo odločanju o vprašanjih, ki zadevajo vse dr-
žavljane. Mnogo je člankov o državljanski vzgoji, ki svarijo pred tem, da
bi skupnost državljanov pojmovali kot ‚skupnost usode‘. Nenavadno je,
da se je tak izraz leta 2008 zapisalo v učni načrt za državljansko vzgojo v
demokratični državi Sloveniji.
Človeštvo in prihodnost
Str. 16
Učni cilj (SZ): »Raziskujejo odnos človeka do drugih živih vrst na
planetu (npr. pravice živali) in naredijo načrt v skladu s trajnostnim ra-
zvojem in človeštvom.«
V tem tematske sklopu izpostavljamo zgolj to formulacijo, ki je naj-
prej smiselno okrnjena. Učenci naj bi namreč naredili načrt, ampak na-
črt za kaj? In ta načrt naj bi bil v skladu s trajnostnim razvojem (verje-
tno načeli trajnostnega razvoja) in v skladu s človeštvom. Kaj naj bi to
pomenilo, lahko samo ugibamo. Poleg tega cilj za zgled navaja »pravi-
ce živali«. Ideja pravic živali, ki ustrezajo človekovim pravicam, je radi-
kalna ideja, ki ostaja predmet živahne filozofske razprave. Živali nima-
jo pravic oziroma na načelni ravni še ni jasno, kakšen status bi te pravi-
ce lahko imele, se pa postopno sprejema zakone, ki prepovedujejo kruto
