Page 466 - Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8
P. 466
orporirane/-i iz znatno širše baze, kot je bilo znano doslej,2 le-to pa more do
določene mere menjati tudi poglede na širino in domet Trubarjeve teologije – ta tako
v Eni dolgi predguvori morda ni samo oz. pretežno bullingerjanska –, predvsem pa
občutno dopolnjuje vedenje o razvoju slovenske literature v 16. stoletju.
Take celovite analize Ene dolge preguvori, še posebej pa Enega regištra, ena kratke
postile najbrž ne more biti, če pri tem ni komparativno in kontrastivno upoštevana
tudi postilska produkcija Sebastijana Krelja in Jurija Juričiča, predvsem pa
Trubarjevo poslednje delo – njegov posmrtno izdani monumentalni prevod Luthrove
Hišne postile (1595), zlasti pa ne, če niso omenjeni teksti predhodno preiskani s
podobnimi filološkimi metodami, kot so bile uporabljene za rezultate v komentarjih
Zbranih del Primoža Trubarja.
Ker gre torej za snov, ki ima v protestantski književnosti svoj razvojni lok od 1557 do
1595, ker ta lok v izdajateljskem načrtu Zbranih del Primoža Trubarja zaključuje IX.
knjiga Zbranih del Primoža Trubarja, kjer bo objavljena Hišna postila, predvsem pa
zato, ker se v slovenskem intelektualnem prostoru z edicijami podobnega kova, kot
so Zbrana dela Primoža Trubarja, dogaja, da se zaradi specifičnega intelektualnega
in knjižnega obrata izdajajo »enkrat za vselej«, je bila sprejeta odločitev, da je
utemeljeno v Zbranih delih Primoža Trubarja VIII podati temeljito izdajateljsko
poročilo, vsebinsko razpravljanje pa kot obsežnejšo celovito monografsko razpravo
pridati Zbranim delom Primoža Trubarja IX. Drugačna odločitev bi, kot se zdi,
pripeljala do spremnega metabesedila, ki bi bilo le skromna preliminarna študija
nekega tekstnega primera, znatno prikrajšana za tisto, kar bi bilo nujno zapisati, če
naj se upošteva zgoraj opisani širši kontekst.
Z Zbranimi deli Primoža Trubarja VIII dobiva bralec predse znanstvenokritično
izdajo dveh pomembnih Trubarjevih proznih del. To sta Tiga Noviga testamenta
ena dolga predguvor (1557) in En regišter, ena kratka postila (1558). Prvoomenjeno
besedilo je bilo prvotno izdano kot uvod v branje Trubarjevega Tiga prviga deila tiga
Noviga testamenta (1557) in je bilo s koledarjem,3 z evangeliji po Mateju, Marku,
Luku in Janezu ter z Apostolskimi deli natisnjeno in primarno vezano v isti knjižni
2 Avtorji, s katerimi Trubar argumentira, niso samo tisti, s katerimi se je seznanil preko Bullingerja
ali drugače, npr. Avguštin, Ambrozij in Janez Zlatoust, temveč tudi Hieronim, Tertulijan, Laktancij,
Atanazij, Epifanij s Salamine, Servij Honorat, filolog Suidas, Bernard s Clairvauxa, cerkveni zgodovi-
nar Evzebij s Cezareje, Jožef Flavij, učenec mojstra Eckharta Johannes Tauler ...; motivi prihajajo celo
iz Zlate legende.
3 Glej Zbrana dela Primoža Trubarja III, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2005, 581–603.
466
določene mere menjati tudi poglede na širino in domet Trubarjeve teologije – ta tako
v Eni dolgi predguvori morda ni samo oz. pretežno bullingerjanska –, predvsem pa
občutno dopolnjuje vedenje o razvoju slovenske literature v 16. stoletju.
Take celovite analize Ene dolge preguvori, še posebej pa Enega regištra, ena kratke
postile najbrž ne more biti, če pri tem ni komparativno in kontrastivno upoštevana
tudi postilska produkcija Sebastijana Krelja in Jurija Juričiča, predvsem pa
Trubarjevo poslednje delo – njegov posmrtno izdani monumentalni prevod Luthrove
Hišne postile (1595), zlasti pa ne, če niso omenjeni teksti predhodno preiskani s
podobnimi filološkimi metodami, kot so bile uporabljene za rezultate v komentarjih
Zbranih del Primoža Trubarja.
Ker gre torej za snov, ki ima v protestantski književnosti svoj razvojni lok od 1557 do
1595, ker ta lok v izdajateljskem načrtu Zbranih del Primoža Trubarja zaključuje IX.
knjiga Zbranih del Primoža Trubarja, kjer bo objavljena Hišna postila, predvsem pa
zato, ker se v slovenskem intelektualnem prostoru z edicijami podobnega kova, kot
so Zbrana dela Primoža Trubarja, dogaja, da se zaradi specifičnega intelektualnega
in knjižnega obrata izdajajo »enkrat za vselej«, je bila sprejeta odločitev, da je
utemeljeno v Zbranih delih Primoža Trubarja VIII podati temeljito izdajateljsko
poročilo, vsebinsko razpravljanje pa kot obsežnejšo celovito monografsko razpravo
pridati Zbranim delom Primoža Trubarja IX. Drugačna odločitev bi, kot se zdi,
pripeljala do spremnega metabesedila, ki bi bilo le skromna preliminarna študija
nekega tekstnega primera, znatno prikrajšana za tisto, kar bi bilo nujno zapisati, če
naj se upošteva zgoraj opisani širši kontekst.
Z Zbranimi deli Primoža Trubarja VIII dobiva bralec predse znanstvenokritično
izdajo dveh pomembnih Trubarjevih proznih del. To sta Tiga Noviga testamenta
ena dolga predguvor (1557) in En regišter, ena kratka postila (1558). Prvoomenjeno
besedilo je bilo prvotno izdano kot uvod v branje Trubarjevega Tiga prviga deila tiga
Noviga testamenta (1557) in je bilo s koledarjem,3 z evangeliji po Mateju, Marku,
Luku in Janezu ter z Apostolskimi deli natisnjeno in primarno vezano v isti knjižni
2 Avtorji, s katerimi Trubar argumentira, niso samo tisti, s katerimi se je seznanil preko Bullingerja
ali drugače, npr. Avguštin, Ambrozij in Janez Zlatoust, temveč tudi Hieronim, Tertulijan, Laktancij,
Atanazij, Epifanij s Salamine, Servij Honorat, filolog Suidas, Bernard s Clairvauxa, cerkveni zgodovi-
nar Evzebij s Cezareje, Jožef Flavij, učenec mojstra Eckharta Johannes Tauler ...; motivi prihajajo celo
iz Zlate legende.
3 Glej Zbrana dela Primoža Trubarja III, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2005, 581–603.
466
