Page 467 - Jonatan Vinkler (ur.), Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557, En regišter, ena kratka postila 1558, Zbrana dela Primoža Trubarja 8
P. 467
k, Theodor Elze pa je menil, da je bila Ena dolga predguvor ob prvi izdaji v
recepcijskem obtoku tudi v obliki samostojne knjige.
Ena dolga predguvor je bila doslej sodobnemu bralcu dostopna v obliki reprinta
knjižnega bloka (ur. Kazimir Rapoša, Cankarjeva založba, Ljubljana 1986), En
regišter, ena kratka postila pa v Zbranih delih Primoža Trubarja VIII izhaja prvič po
izvirni objavi 16. stoletja. Edino obsežnejše mesto iz Enega regištra, ki pa se je zlasti
v rabi za šolske potrebe (berila) uveljavilo praktično kot »obče mesto«, je zadnja
tretjina berila/pridige Na to VIII. nedelo po S. Troyci. Le-ta je v splošni zavesti znana
pod naslovom Proti zidavi cerkva, temeljno popularizacijsko edicijo pa je prinesla
izdaja Slovenskih protestantskih piscev Mirka Rupla (1966).
Transkripcija izvirnikov obeh del se tudi v osmi knjigi Zbranih del Primoža Trubarja
ravna po prepisovalnih načelih, ki vodijo osnovni namen edicije: reformatorjev
slovstveni opus predstaviti v izvirniku kar najzvestejši podobi, hkrati pa ga narediti
v čim večji meri dostopnega sodobnemu bralcu,4 kakor jih je za celotno zbirko
predvidel prvi glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja, ddr. Igor Grdina, in kot
so upoštevana v vseh doslej izdanih knjigah Zbranih del Primoža Trubarja ter deloma
modificirana glede na posebnosti v izdanih besedilih.
Distribucija črk ostaja pretežno enaka. Grafem η je dosledno transkribiran kot ii.
Pri fonemu j je dosledno ohranjen izvirni zapis z i ali y; grafem j je zapisan izrecno
samo v besedah Jezus in joger/jogri ter v izpeljankah iz slednjega (npr. jogerstvo).
Podvojitve grafemov f, l, r in s so dosledno ohranjene. Ohranjeni so tudi grafemi
q, x in c, ki zaznamuje glas k. Zapis fonemov u in v je v nezadnjem zlogu načeloma
sodoben, tudi v primerih, ko je na začetku besede, kjer danes uporabljamo u, zapisan
v; zapis u ostaja enak izvirnemu pri osebnem lastnem imenu Pavel (Paul). V primeru,
da je v izvirniku predlog pisan z veliko začetnico in skupaj s samostalnikom, je v
transkripciji pisan narazen in z malo, samostalnik pa je, če gre za osebno ime, pisan
z veliko. Lastno ime Kristus je povsod transkribirano v izvirni podobi (torej Cristus
ali Christus, ne Kristus). Pri transkripciji nemških izposojenk je bila dosledno
upoštevana taka transkripcijska podoba, kot je zabeležena in z jezikovno analizo
podkrepljena v znanstveni monografiji Helene Jazbec Nemške izposojenke pri
Trubarju (Ljubljana 2007).
Pri uvedbi sodobne interpunkcije, ki je v rabi v Zbranih delih, je v pričujoči knjigi
uresničeno vodilo, da naj se sodobni pravopisni uzus vzpostavi čim manj nasilno
4 Igor Grdina, Splošna prepisovalna načela, v: Fanika Krajnc – Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Tru-
barja I, Rokus, Ljubljana 2002, 542.
467
recepcijskem obtoku tudi v obliki samostojne knjige.
Ena dolga predguvor je bila doslej sodobnemu bralcu dostopna v obliki reprinta
knjižnega bloka (ur. Kazimir Rapoša, Cankarjeva založba, Ljubljana 1986), En
regišter, ena kratka postila pa v Zbranih delih Primoža Trubarja VIII izhaja prvič po
izvirni objavi 16. stoletja. Edino obsežnejše mesto iz Enega regištra, ki pa se je zlasti
v rabi za šolske potrebe (berila) uveljavilo praktično kot »obče mesto«, je zadnja
tretjina berila/pridige Na to VIII. nedelo po S. Troyci. Le-ta je v splošni zavesti znana
pod naslovom Proti zidavi cerkva, temeljno popularizacijsko edicijo pa je prinesla
izdaja Slovenskih protestantskih piscev Mirka Rupla (1966).
Transkripcija izvirnikov obeh del se tudi v osmi knjigi Zbranih del Primoža Trubarja
ravna po prepisovalnih načelih, ki vodijo osnovni namen edicije: reformatorjev
slovstveni opus predstaviti v izvirniku kar najzvestejši podobi, hkrati pa ga narediti
v čim večji meri dostopnega sodobnemu bralcu,4 kakor jih je za celotno zbirko
predvidel prvi glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja, ddr. Igor Grdina, in kot
so upoštevana v vseh doslej izdanih knjigah Zbranih del Primoža Trubarja ter deloma
modificirana glede na posebnosti v izdanih besedilih.
Distribucija črk ostaja pretežno enaka. Grafem η je dosledno transkribiran kot ii.
Pri fonemu j je dosledno ohranjen izvirni zapis z i ali y; grafem j je zapisan izrecno
samo v besedah Jezus in joger/jogri ter v izpeljankah iz slednjega (npr. jogerstvo).
Podvojitve grafemov f, l, r in s so dosledno ohranjene. Ohranjeni so tudi grafemi
q, x in c, ki zaznamuje glas k. Zapis fonemov u in v je v nezadnjem zlogu načeloma
sodoben, tudi v primerih, ko je na začetku besede, kjer danes uporabljamo u, zapisan
v; zapis u ostaja enak izvirnemu pri osebnem lastnem imenu Pavel (Paul). V primeru,
da je v izvirniku predlog pisan z veliko začetnico in skupaj s samostalnikom, je v
transkripciji pisan narazen in z malo, samostalnik pa je, če gre za osebno ime, pisan
z veliko. Lastno ime Kristus je povsod transkribirano v izvirni podobi (torej Cristus
ali Christus, ne Kristus). Pri transkripciji nemških izposojenk je bila dosledno
upoštevana taka transkripcijska podoba, kot je zabeležena in z jezikovno analizo
podkrepljena v znanstveni monografiji Helene Jazbec Nemške izposojenke pri
Trubarju (Ljubljana 2007).
Pri uvedbi sodobne interpunkcije, ki je v rabi v Zbranih delih, je v pričujoči knjigi
uresničeno vodilo, da naj se sodobni pravopisni uzus vzpostavi čim manj nasilno
4 Igor Grdina, Splošna prepisovalna načela, v: Fanika Krajnc – Vrečko (ur.), Zbrana dela Primoža Tru-
barja I, Rokus, Ljubljana 2002, 542.
467
