Page 99 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 99
kus s slovenskim
utemeljitvenim
mitom
Zapis Janka Kosa v Slovenski duhovni zgodovini o narodu kot di-
ferencirani in heterogeni tvorbi, ki se členi na različne sloje in
druge socialne plasti, ne spominja le na Bourdieujevo opredelitev jezi-
kovnega ali literarnega trga, ampak kaže tudi podobnosti s Hallovo de-
finicijo osmišljanja družbe kot množice načinov življenja, ki so kljub no-
tranji diferenciaciji strukturirani v enotnih predstavah navzven.1 Opo-
menjanje v družbi naj bi se strukturiralo v zamenljivo in relativno stabil-
no organizacijo smislov in udejanjalo v odvisnosti od tistih osrednjih
označevalcev, ki jih Cornelius Castoriadis imenuje centralni imaginar-
ni smisli in ki po njegovem mnenju zlepljajo družbeno skupnost in omo-
gočajo posamezniku, da s tem, ko jih privzema, vstopa v socialne vloge
in v mreži družbenih odnosov sprejema različne identifikacije.2 Če na
eni strani homogenizacija poteka v šolskem sistemu, s pomočjo medi-
jev, kanonizacijskih procesov ipd., na drugi strani privzema obliko in-
terpretacije in strukturo mita,3 ki se po mnenju Northropa Fryja napa-
ja iz posamičnih šablon in množičnih odzivov na družbene položaje,4
lahko pa bi jim rekli tudi repertoarni odzivi ali množične vloge, saj v
skladu s teorijo ideologije identifikacija, tako kot ideologija, pomeni po-
1 Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev (V Ljubljani: Slovenska matica, 1996), 16; Paul Du Gay in
Stuart Hall, Doing cultural studies: the story of the Sony Walkman (London: Sage; The Open University,
1997), 3, 12.
2 Cornelius Castoriadis, Imaginary Institution of Society (Cambridge: Polity Press, 1997).
3 Paul Ricoeur, Sé come un altro, Reprint. (Milano: Jaca Book, 2002), 202; Northrop Frye, Anatomy of
Criticism (Princeton: Princeton University Press, 1957), 162.
4 Northrop Frye, The Stubborn Structure (London: Methuen, 1974), 7, 20.
utemeljitvenim
mitom
Zapis Janka Kosa v Slovenski duhovni zgodovini o narodu kot di-
ferencirani in heterogeni tvorbi, ki se členi na različne sloje in
druge socialne plasti, ne spominja le na Bourdieujevo opredelitev jezi-
kovnega ali literarnega trga, ampak kaže tudi podobnosti s Hallovo de-
finicijo osmišljanja družbe kot množice načinov življenja, ki so kljub no-
tranji diferenciaciji strukturirani v enotnih predstavah navzven.1 Opo-
menjanje v družbi naj bi se strukturiralo v zamenljivo in relativno stabil-
no organizacijo smislov in udejanjalo v odvisnosti od tistih osrednjih
označevalcev, ki jih Cornelius Castoriadis imenuje centralni imaginar-
ni smisli in ki po njegovem mnenju zlepljajo družbeno skupnost in omo-
gočajo posamezniku, da s tem, ko jih privzema, vstopa v socialne vloge
in v mreži družbenih odnosov sprejema različne identifikacije.2 Če na
eni strani homogenizacija poteka v šolskem sistemu, s pomočjo medi-
jev, kanonizacijskih procesov ipd., na drugi strani privzema obliko in-
terpretacije in strukturo mita,3 ki se po mnenju Northropa Fryja napa-
ja iz posamičnih šablon in množičnih odzivov na družbene položaje,4
lahko pa bi jim rekli tudi repertoarni odzivi ali množične vloge, saj v
skladu s teorijo ideologije identifikacija, tako kot ideologija, pomeni po-
1 Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev (V Ljubljani: Slovenska matica, 1996), 16; Paul Du Gay in
Stuart Hall, Doing cultural studies: the story of the Sony Walkman (London: Sage; The Open University,
1997), 3, 12.
2 Cornelius Castoriadis, Imaginary Institution of Society (Cambridge: Polity Press, 1997).
3 Paul Ricoeur, Sé come un altro, Reprint. (Milano: Jaca Book, 2002), 202; Northrop Frye, Anatomy of
Criticism (Princeton: Princeton University Press, 1957), 162.
4 Northrop Frye, The Stubborn Structure (London: Methuen, 1974), 7, 20.
