Page 98 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 98
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
Quebecu, prikazu etničnega drugega seveda daje drugačen okvir kot tra-
dicionalnejši dualizem med idealiziranim drugim in strašljivim, barbar-
skim drugim. Šele v tem okviru, kjer se sekajo različne etnične perspekti-
ve, pa tudi različni kronotopi (zlasti na relaciji med sodobnim, urbanim
Montrealom in preteklim nomadskim prostorom Indijancev), je torej
lahko postal viden – in ne zamolčan – tudi angleško-francoski konflikt.
Vloga staroselcev v kanadski literaturi se je potemtakem spreminjala
tako, da so bili čedalje redkeje razumljeni zgolj kot podaljšek narave, do-
kler etnični drugi dokončno ni postal tisto, kar je bila prej narava – pro-
stor soočenja z drugačnostjo tujega. Etnični drugi v sodobni kanadski li-
teraturi sicer ni več reprezentiran izključno z Indijanci ali Inuiti, mar-
več je še pogosteje kot s staroselci povezan z imigrantskimi skupnost-
mi (denimo pri Michaelu Ondaatjeju). Vendar je v tem končnem rezul-
tatu razvoja vseeno zadosti jasno razvidna vzporednost med idejo garni-
zijske mentalitete, povezane s tujostjo teritorija (narave), in sodobno, na
teritorialni razsežnosti utemeljeno večkulturno družbo, ki tudi etnične-
ga drugega razume kot potencialno grozečo tujost drug(ačn)ega. Vlo-
ga etničnega drugega se je torej razširila z obravnave staroselcev na vse
»manjšinske« skupnosti – in kot kažejo sodobnejše literarne reprezen-
tacije, na primer že omenjeni Richlerjev roman Barnejeva verzija, se v to
dinamiko vpisujeta tudi obe »večinski« skupnosti, ki zlasti v Quebecu
druga drugo še vedno in vse odkriteje razumeta kot etničnega drugega.
A prav koncept »garnizijske mentalitete« – se zdi – še vedno ohra-
nja problematična razmerja tako med njima kot na sploh v odnosih med
različnimi v Kanadi živečimi etničnimi skupinami. Te reprezentacije pa
so tako kot vsakdanja praksa izrazito raznolike in tudi same prikazujejo
– kot se je izrazil Padolsky – »dinamično in konfliktno naravo« kanad-
ske večkulturnosti.56
56 Padolsky, Multiculturalism.
Quebecu, prikazu etničnega drugega seveda daje drugačen okvir kot tra-
dicionalnejši dualizem med idealiziranim drugim in strašljivim, barbar-
skim drugim. Šele v tem okviru, kjer se sekajo različne etnične perspekti-
ve, pa tudi različni kronotopi (zlasti na relaciji med sodobnim, urbanim
Montrealom in preteklim nomadskim prostorom Indijancev), je torej
lahko postal viden – in ne zamolčan – tudi angleško-francoski konflikt.
Vloga staroselcev v kanadski literaturi se je potemtakem spreminjala
tako, da so bili čedalje redkeje razumljeni zgolj kot podaljšek narave, do-
kler etnični drugi dokončno ni postal tisto, kar je bila prej narava – pro-
stor soočenja z drugačnostjo tujega. Etnični drugi v sodobni kanadski li-
teraturi sicer ni več reprezentiran izključno z Indijanci ali Inuiti, mar-
več je še pogosteje kot s staroselci povezan z imigrantskimi skupnost-
mi (denimo pri Michaelu Ondaatjeju). Vendar je v tem končnem rezul-
tatu razvoja vseeno zadosti jasno razvidna vzporednost med idejo garni-
zijske mentalitete, povezane s tujostjo teritorija (narave), in sodobno, na
teritorialni razsežnosti utemeljeno večkulturno družbo, ki tudi etnične-
ga drugega razume kot potencialno grozečo tujost drug(ačn)ega. Vlo-
ga etničnega drugega se je torej razširila z obravnave staroselcev na vse
»manjšinske« skupnosti – in kot kažejo sodobnejše literarne reprezen-
tacije, na primer že omenjeni Richlerjev roman Barnejeva verzija, se v to
dinamiko vpisujeta tudi obe »večinski« skupnosti, ki zlasti v Quebecu
druga drugo še vedno in vse odkriteje razumeta kot etničnega drugega.
A prav koncept »garnizijske mentalitete« – se zdi – še vedno ohra-
nja problematična razmerja tako med njima kot na sploh v odnosih med
različnimi v Kanadi živečimi etničnimi skupinami. Te reprezentacije pa
so tako kot vsakdanja praksa izrazito raznolike in tudi same prikazujejo
– kot se je izrazil Padolsky – »dinamično in konfliktno naravo« kanad-
ske večkulturnosti.56
56 Padolsky, Multiculturalism.
