Page 97 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 97
Večkulturnost, garnizijska mentaliteta ....
meroma standardnega občutka posameznikove teritorialne opredeljeno-
sti. V starejši kanadski literaturi je bila tudi sicer vloga drugega dosledno
pripisana naravi in njenim širnim območjem, pri tem pa je bila nara-
va običajno prikazana kot hladna, agresivna, zlovešča in celo sovražna;52
izjeme so bile vse do petdesetih let 20. stoletja redke. Podoba etničnega
drugega, zlasti v obravnavi staroselcev, je bila vendarle nekoliko ambiva-
lentnejša, saj je bila že v dnevnikih prvotnih raziskovalcev postavljena v
okvir dvojnosti plemeniti divjak/barbar. Kako je ta dvojnost prisotna v
razmeroma kratkem intervalu istega obdobja, lahko vidimo ob prime-
ru dveh novoromantičnih sodobnikov, pesnikov Archibalda Lampma-
na (1861–1899) in Duncana C. Scotta (1862–1947). Medtem ko je pri sle-
dnjem indijanska motivika prikazana na videz s simpatijami, v nekaterih
pesmih celo z eroticizmom, usmerjenim k bolj ali manj naravnemu indi-
janskemu dekletu (na primer v pesmi Mešanka, obj. leta 1906), je v Lam-
pmanovi At the Long Sault (1866, obj. 1943) reprezentacija povsem na-
sprotna. V delu, ki opisuje obrambo Montréala pred Irokezi so napadalci
predstavljeni izključno kot barbarski drugi. V obeh primerih gre kajpak
za dve, čeravno nasprotni si stereotipni predstavi o etničnem drugem in
potemtakem za »gadamerjansko« naivno prilagoditev.
Kot opozarja Terry Goldie, je »‚jaz‘ v besedilih belopoltih avtorjev
/postopoma/ vključeval drugačnost indijanskega ‚drugega‘ v lastni po-
gled in obenem reprezentiral ‚družbenozgodovinski‘ pogled drugega«.53
Toda proces spremembe v prikazovanju staroselcev se je izraziteje poka-
zal šele v šestdesetih letih 20. stoletja, tik pred vznikom političnega dis-
kurza o večkulturnosti,54 v delih avtorjev, kot so John Newlove, Marga-
ret Atwood ali Leonard Cohen. Če vzamemo samo en primer: tudi Co-
hen v romanu Beautiful Losers uporabi motiv erotizacije Indijanke,55 a ne
več v okviru dualizma plemenit(a) divjak(inja)/divji barbar, ki ga Goldie
zaznava v prejšnjih kanadskih prikazih. Erotiziranje indijanske svetni-
ce Catherine Tekakwitha je pri Cohenu prek pripovedovalca kontrasti-
rano z judovsko perspektivo, ki je (bila) v Kanadi prav tako razumljena
kot ena od najpogostejših perspektiv etničnega drugega. To pa, v poveza-
vi s sugeriranim konfliktom angleško in francosko govoreče skupnosti v
52 Tovrstno podobo narave so zaznavali zlasti, a ne izključno tematologi, prim. Atwood, Survival, 45–
86; New, A History of Canadian.
53 Goldie, Semiotic, 117.
54 Prelomnica v političnem diskurzu je bil govor takratnega premierja Pierra Eliotta Trudeauja 8. ok-
tobra 1971 v parlamentu, s katerim je naznanil začetek uradne politike večkulturnosti v okviru eno-
tne dvojezične države.
55 Leonard Cohen, Beautiful losers (Toronto: McClelland and Stewart, 1966).
meroma standardnega občutka posameznikove teritorialne opredeljeno-
sti. V starejši kanadski literaturi je bila tudi sicer vloga drugega dosledno
pripisana naravi in njenim širnim območjem, pri tem pa je bila nara-
va običajno prikazana kot hladna, agresivna, zlovešča in celo sovražna;52
izjeme so bile vse do petdesetih let 20. stoletja redke. Podoba etničnega
drugega, zlasti v obravnavi staroselcev, je bila vendarle nekoliko ambiva-
lentnejša, saj je bila že v dnevnikih prvotnih raziskovalcev postavljena v
okvir dvojnosti plemeniti divjak/barbar. Kako je ta dvojnost prisotna v
razmeroma kratkem intervalu istega obdobja, lahko vidimo ob prime-
ru dveh novoromantičnih sodobnikov, pesnikov Archibalda Lampma-
na (1861–1899) in Duncana C. Scotta (1862–1947). Medtem ko je pri sle-
dnjem indijanska motivika prikazana na videz s simpatijami, v nekaterih
pesmih celo z eroticizmom, usmerjenim k bolj ali manj naravnemu indi-
janskemu dekletu (na primer v pesmi Mešanka, obj. leta 1906), je v Lam-
pmanovi At the Long Sault (1866, obj. 1943) reprezentacija povsem na-
sprotna. V delu, ki opisuje obrambo Montréala pred Irokezi so napadalci
predstavljeni izključno kot barbarski drugi. V obeh primerih gre kajpak
za dve, čeravno nasprotni si stereotipni predstavi o etničnem drugem in
potemtakem za »gadamerjansko« naivno prilagoditev.
Kot opozarja Terry Goldie, je »‚jaz‘ v besedilih belopoltih avtorjev
/postopoma/ vključeval drugačnost indijanskega ‚drugega‘ v lastni po-
gled in obenem reprezentiral ‚družbenozgodovinski‘ pogled drugega«.53
Toda proces spremembe v prikazovanju staroselcev se je izraziteje poka-
zal šele v šestdesetih letih 20. stoletja, tik pred vznikom političnega dis-
kurza o večkulturnosti,54 v delih avtorjev, kot so John Newlove, Marga-
ret Atwood ali Leonard Cohen. Če vzamemo samo en primer: tudi Co-
hen v romanu Beautiful Losers uporabi motiv erotizacije Indijanke,55 a ne
več v okviru dualizma plemenit(a) divjak(inja)/divji barbar, ki ga Goldie
zaznava v prejšnjih kanadskih prikazih. Erotiziranje indijanske svetni-
ce Catherine Tekakwitha je pri Cohenu prek pripovedovalca kontrasti-
rano z judovsko perspektivo, ki je (bila) v Kanadi prav tako razumljena
kot ena od najpogostejših perspektiv etničnega drugega. To pa, v poveza-
vi s sugeriranim konfliktom angleško in francosko govoreče skupnosti v
52 Tovrstno podobo narave so zaznavali zlasti, a ne izključno tematologi, prim. Atwood, Survival, 45–
86; New, A History of Canadian.
53 Goldie, Semiotic, 117.
54 Prelomnica v političnem diskurzu je bil govor takratnega premierja Pierra Eliotta Trudeauja 8. ok-
tobra 1971 v parlamentu, s katerim je naznanil začetek uradne politike večkulturnosti v okviru eno-
tne dvojezične države.
55 Leonard Cohen, Beautiful losers (Toronto: McClelland and Stewart, 1966).
