Page 94 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 94
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
ustvarjajo hibridne »vmesne kulture«,42 marveč tudi za celotne druž-
bene odnose v državi velja tisto, kar velja za literarni sistem: in sicer, da
se avtorji ne angleških in ne francoskih literatur, ne glede na to, ali še
pripadajo obrobju svojega prvotnega literarnega sistema ali ne, asimili-
rajo v enega izmed obeh dominantnih polisistemov.43
Vprašanje nacionalne enotnosti in identitete pa je v državi, ki jo že
od prve politične tvorbe naprej sooblikujejo tri distinktivne etnične sku-
pnosti (poleg britanske in francoske še obe skupini staroselcev), soobli-
kovalo družbeni imaginarij, za katerega velja, da tudi danes vsaj do neke
mere zaznamuje problematične odnose med etnično-jezikovnimi sku-
pnostmi na najbrž najbolj ključni točki: v razmerju do drugačnosti. V
svojem zadnjem predavanju je Frye zatrjeval, da »je tisto, kar je izčrpa-
lo leta 1867 ustanovljeno Konfederacijo, uničilo tudi sporazum v Meech
Laku – in sicer, pomanjkanje kulturnega dialoga, to je razumevanja in
upoštevanja pričakovanj drugega«.44 Fryjevo pripombo, ki se sicer nana-
ša na razmerje med prvotno britansko in francosko populacijo, je mogo-
če razumeti tudi v širšem okviru in potrjuje na začetku navedeni dvom,
da prostorska razsežnost večkulturnosti spodbuja le toleranco, ne pa ak-
tivnega dialoga in razumevanja drugega.45 Pomanjkanje aktivnega razu-
mevanja, na katerega namiguje Frye, ni le izvor problematičnih odnosov
med angleško in francosko govorečima skupnostma v Kanadi, marveč v
enaki meri ali še bolj njunega odnosa do drugih etničnih skupnosti, pri
čemer so kot etnični drugi za obe skupnosti sprva nastopali staroselci in
šele kasneje vse številčnejše imigrantske skupnosti, ki jih celo zakon o
multikulturnosti še vedno poimenuje kot »manjšinske«.
Že William H. New opozarja, da so staroselski miti zgodaj postali
del skupne kanadske mitologije in posledično tudi del skupne kanadske
kulture. A ob diskurzu, ki je poveličeval kulturo staroselcev, ustvarjal
mit »plemenitih divjakov« in si obenem prisvajal njihovo mitologijo, je
hkrati obstajal tudi diskurz zlasti francoskih kolonizatorjev, ki je staro-
42 Homi Bhabha, The location of culture (London: Routledge, 1994); Homi Bhabha, Culture’s in betwe-
en, v: Questions of cultural identity, ur. Paul DuGay in Stuart Hall (London; Thousand Oaks: Sage,
1996), 53–60.
43 Milan V. Dimić, Canadian Literatures of Lesser Diffusion: Observations from a Systemic Standpo-
int, Text.Serial.Journal, Canadian Review of Comparative Literature, 5. julij 2008, 570 isl., http://ejour-
nals.library.ualberta.ca/index.php/crcl/article/view/2917/2311. Milan Dimić pri tem opozarja, da se
manjše etnične skupine asimilirajo najkasneje v treh generacijah.
44 Frye v: Kushner, The living, 275. Sporazum v Meech Laku (1987), ki je spodbudil tudi navajani Taylor-
jev članek, je bil v ustavni debati o jezikovnih pravicah še eden od neuspešnih poizkusov posredova-
nja med francosko in angleško govorečo skupnostjo, katerih neuspeh je kasneje vodil k že drugemu
referendumu o kvebeški neodvisnosti.
45 Hinz, Introduction, vii–xiii.
ustvarjajo hibridne »vmesne kulture«,42 marveč tudi za celotne druž-
bene odnose v državi velja tisto, kar velja za literarni sistem: in sicer, da
se avtorji ne angleških in ne francoskih literatur, ne glede na to, ali še
pripadajo obrobju svojega prvotnega literarnega sistema ali ne, asimili-
rajo v enega izmed obeh dominantnih polisistemov.43
Vprašanje nacionalne enotnosti in identitete pa je v državi, ki jo že
od prve politične tvorbe naprej sooblikujejo tri distinktivne etnične sku-
pnosti (poleg britanske in francoske še obe skupini staroselcev), soobli-
kovalo družbeni imaginarij, za katerega velja, da tudi danes vsaj do neke
mere zaznamuje problematične odnose med etnično-jezikovnimi sku-
pnostmi na najbrž najbolj ključni točki: v razmerju do drugačnosti. V
svojem zadnjem predavanju je Frye zatrjeval, da »je tisto, kar je izčrpa-
lo leta 1867 ustanovljeno Konfederacijo, uničilo tudi sporazum v Meech
Laku – in sicer, pomanjkanje kulturnega dialoga, to je razumevanja in
upoštevanja pričakovanj drugega«.44 Fryjevo pripombo, ki se sicer nana-
ša na razmerje med prvotno britansko in francosko populacijo, je mogo-
če razumeti tudi v širšem okviru in potrjuje na začetku navedeni dvom,
da prostorska razsežnost večkulturnosti spodbuja le toleranco, ne pa ak-
tivnega dialoga in razumevanja drugega.45 Pomanjkanje aktivnega razu-
mevanja, na katerega namiguje Frye, ni le izvor problematičnih odnosov
med angleško in francosko govorečima skupnostma v Kanadi, marveč v
enaki meri ali še bolj njunega odnosa do drugih etničnih skupnosti, pri
čemer so kot etnični drugi za obe skupnosti sprva nastopali staroselci in
šele kasneje vse številčnejše imigrantske skupnosti, ki jih celo zakon o
multikulturnosti še vedno poimenuje kot »manjšinske«.
Že William H. New opozarja, da so staroselski miti zgodaj postali
del skupne kanadske mitologije in posledično tudi del skupne kanadske
kulture. A ob diskurzu, ki je poveličeval kulturo staroselcev, ustvarjal
mit »plemenitih divjakov« in si obenem prisvajal njihovo mitologijo, je
hkrati obstajal tudi diskurz zlasti francoskih kolonizatorjev, ki je staro-
42 Homi Bhabha, The location of culture (London: Routledge, 1994); Homi Bhabha, Culture’s in betwe-
en, v: Questions of cultural identity, ur. Paul DuGay in Stuart Hall (London; Thousand Oaks: Sage,
1996), 53–60.
43 Milan V. Dimić, Canadian Literatures of Lesser Diffusion: Observations from a Systemic Standpo-
int, Text.Serial.Journal, Canadian Review of Comparative Literature, 5. julij 2008, 570 isl., http://ejour-
nals.library.ualberta.ca/index.php/crcl/article/view/2917/2311. Milan Dimić pri tem opozarja, da se
manjše etnične skupine asimilirajo najkasneje v treh generacijah.
44 Frye v: Kushner, The living, 275. Sporazum v Meech Laku (1987), ki je spodbudil tudi navajani Taylor-
jev članek, je bil v ustavni debati o jezikovnih pravicah še eden od neuspešnih poizkusov posredova-
nja med francosko in angleško govorečo skupnostjo, katerih neuspeh je kasneje vodil k že drugemu
referendumu o kvebeški neodvisnosti.
45 Hinz, Introduction, vii–xiii.
