Page 96 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 96
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
Pratt sledi obrazcu, ki je še značilnejši, saj se zdi, da je prav ta obrazec izvor
etničnega (ne)razumevanja v Kanadi. Ob kopičenju podob, ki prikazuje-
jo krutost Indijancev ob mučenju jezuitskih misijonarjev, Pratt etnične-
ga drugega pojmuje zlasti kot izraz divje naravne sile in kot utelešenje so-
vražne narave; pojmuje ga torej kot podaljšek posameznikove teritorial-
ne opredeljenosti.
Tudi prej omenjeni zadržek glede prostorske razsežnosti kanadske
večkulturnosti izhaja, kot opozarja Hinzeva, iz splošnih in poenosta-
vljenih predstav o Kanadi kot o razpotegnjenem območju, naseljenem
z »vase zaprtimi prebivalci«, ki imajo le malo medkulturnih in medo-
sebnih stikov.48 Ta predstava pa se nedvomno napaja iz podobe garnizij-
ske mentalitete, ki jo je Frye predpostavil kot standardni kanadski psi-
hološki in imaginativni odziv. Fryevi opredelitvi standardne kanadske
imaginacije je bilo med drugim očitano, da izhaja izključno iz centrali-
stične »anglofone« tradicije in da zato ne omogoča aktivne komunika-
cije med kanadskimi etničnimi skupnostmi, niti med angleško in fran-
cosko govorečo skupnostjo. Pa vendar Norman Ravvin opozarja, da je
prav zato Fryeva definicija tipična podstat paradoksalne kanadske mul-
tikulturnosti, ki ohranja površinski kontakt z drugim, ne omogoča pa
dejanskega medkulturnega oplojevanja.49 Kot kažejo težave, na katere
opozarjajo Hinzeva, Bissoondath in drugi, ko govorijo o prevladi pro-
storske razsežnosti kanadske večkulturnosti, še bolj pa pravkar omenje-
ni literarni primeri, je del takšne »garnizijske« obkoljenosti in ranlji-
vosti, ki (lahko) zbuja občutek ogroženosti, tudi etnični drugi. Zato je
tudi etnične skupnosti – celo v sodobni praksi večkulturnosti – nema-
lokrat mogoče razumeti kot »pomnožene garnizije«: soobstajajoče, iz-
ločene skupine, katerih pripadniki ostajajo zaprti v lastno skupnost, brez
aktivne medkulturne komunikacije.50
Dovolj tipična je s tega vidika literarna obravnava etničnega druge-
ga v motivu staroselcev, ki so bili – kot bomo videli pri Prattu in kot
nakazujejo že dnevniki prvotnih raziskovalcev kanadskega ozemlja –
od samega začetka razumljeni kot podaljšek divje in sovražne narave.51
Obravnava drugega je v primeru staroselcev potemtakem izhajala iz raz-
48 Hinz, Introduction, ix.
49 Norman Ravvin, Foundational Myths of Multiculturalism and Strategies of Canon Formation,
Mosaic 29, št. 3 (1996), 123.
50 Podrobneje o garnizijski mentaliteti gl. na str. 69–72.
51 Atwood, Survival, 91–102; Terry Goldie, Semiotic Control: Native Peoples in Canadian Literature-
in English, v: Studies on Canadian literature : introductory and critical essays, ur. Arnold Davidson (New
York: Modern Language Association of America, 1990), 112–115.
Pratt sledi obrazcu, ki je še značilnejši, saj se zdi, da je prav ta obrazec izvor
etničnega (ne)razumevanja v Kanadi. Ob kopičenju podob, ki prikazuje-
jo krutost Indijancev ob mučenju jezuitskih misijonarjev, Pratt etnične-
ga drugega pojmuje zlasti kot izraz divje naravne sile in kot utelešenje so-
vražne narave; pojmuje ga torej kot podaljšek posameznikove teritorial-
ne opredeljenosti.
Tudi prej omenjeni zadržek glede prostorske razsežnosti kanadske
večkulturnosti izhaja, kot opozarja Hinzeva, iz splošnih in poenosta-
vljenih predstav o Kanadi kot o razpotegnjenem območju, naseljenem
z »vase zaprtimi prebivalci«, ki imajo le malo medkulturnih in medo-
sebnih stikov.48 Ta predstava pa se nedvomno napaja iz podobe garnizij-
ske mentalitete, ki jo je Frye predpostavil kot standardni kanadski psi-
hološki in imaginativni odziv. Fryevi opredelitvi standardne kanadske
imaginacije je bilo med drugim očitano, da izhaja izključno iz centrali-
stične »anglofone« tradicije in da zato ne omogoča aktivne komunika-
cije med kanadskimi etničnimi skupnostmi, niti med angleško in fran-
cosko govorečo skupnostjo. Pa vendar Norman Ravvin opozarja, da je
prav zato Fryeva definicija tipična podstat paradoksalne kanadske mul-
tikulturnosti, ki ohranja površinski kontakt z drugim, ne omogoča pa
dejanskega medkulturnega oplojevanja.49 Kot kažejo težave, na katere
opozarjajo Hinzeva, Bissoondath in drugi, ko govorijo o prevladi pro-
storske razsežnosti kanadske večkulturnosti, še bolj pa pravkar omenje-
ni literarni primeri, je del takšne »garnizijske« obkoljenosti in ranlji-
vosti, ki (lahko) zbuja občutek ogroženosti, tudi etnični drugi. Zato je
tudi etnične skupnosti – celo v sodobni praksi večkulturnosti – nema-
lokrat mogoče razumeti kot »pomnožene garnizije«: soobstajajoče, iz-
ločene skupine, katerih pripadniki ostajajo zaprti v lastno skupnost, brez
aktivne medkulturne komunikacije.50
Dovolj tipična je s tega vidika literarna obravnava etničnega druge-
ga v motivu staroselcev, ki so bili – kot bomo videli pri Prattu in kot
nakazujejo že dnevniki prvotnih raziskovalcev kanadskega ozemlja –
od samega začetka razumljeni kot podaljšek divje in sovražne narave.51
Obravnava drugega je v primeru staroselcev potemtakem izhajala iz raz-
48 Hinz, Introduction, ix.
49 Norman Ravvin, Foundational Myths of Multiculturalism and Strategies of Canon Formation,
Mosaic 29, št. 3 (1996), 123.
50 Podrobneje o garnizijski mentaliteti gl. na str. 69–72.
51 Atwood, Survival, 91–102; Terry Goldie, Semiotic Control: Native Peoples in Canadian Literature-
in English, v: Studies on Canadian literature : introductory and critical essays, ur. Arnold Davidson (New
York: Modern Language Association of America, 1990), 112–115.
