Page 93 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 93
Večkulturnost, garnizijska mentaliteta ....
ni, da se tudi v kanadski večkulturnosti ne zmore oziroma noče vzpo-
staviti skupni jezik, ki bi vodil dialoško izmenjavo, pa naj bo to v pravni
praksi ali v literarnem polju, kjer kljub izdatnemu finančnemu stimuli-
ranju t. i. literatur manjše razširjenosti ni povsem jasno, kako naj bi jih
vključili v kanon(e) kanadskih literatur.37
Tudi Patricia E. Roy opozarja, da se kanadska večkulturnost ni izo-
gnila ne predsodkom do drugega ne vnovič rastočemu rasizmu, in sicer
prav zaradi zaradi pomanjkljive skupne nacionalne identifikacije. Četu-
di naj bi bilo po njenem mnenju oboje posledica težav, ki jih imajo z iden-
tifikacijo angleški in francoski Kanadčani, je končni rezultat prekomer-
no vztrajanje pri etnični različnosti, ki že s svojim diskurzom zlasti imi-
grantom onemogoča, da bi se vključili v skupno nacionalno identiteto
– in na to so v devetdesetih letih 20. stoletja še posebej pogosto opozar-
jali etnični kanadski pisatelji, med drugim, Bissoondath.38 Tako ob ne-
redkih opozorilih, da je večkulturnost razrahljala kanadsko enotnost,
na eni strani obstajajo težnje, na katere opozarja Lorriggio, po vnovič-
ni omejitvi pravice do državljanstva,39 na drugi strani pa predlogi, kot je
Bissoondathov, da naj ohranjanje etnične identifikacije vendarle poteka
v okviru skupnega polja, ki naj bi ga določali uradna jezika, tradicija ju-
dovsko-krščanske, francoske, britanske, ameriške in staroselske dedišči-
ne ter zlasti spoštovanje britanskega in francoskega pravnega sistema na
čelu s temeljno listino človekovih pravic.40
… in prakso
Vprašanje, ali večkulturnost ruši nacionalno enotnost ali pa jo – kot
trdijo drugi – le postavlja na drugačne temelje, je tudi po mnenju Eno-
cha Padolskega ena ključnih težav v kanadski multikulturni debati. Pa-
dolsky ob tem izpostavlja več drugih, v prejšnjem poglavju že naznače-
nih problemov, med njimi predvsem vprašanje, ali naj večkulturnost po-
meni priznavanje simbolnih, tj. kulturnih pravic – čemur Bissoondath
očita, da gre za folklorizacijo in getoizacijo –, ali naj se osredotoči na in-
stitucionalno enakopravnost posameznikov v t. i. »plurietnični« druž-
bi.41 To še zlasti velja, ker tudi v Kanadi različne etnične tradicije ne
37 Bissoondath, Selling illusions; Verhoeven, How Hyphenated, 99–113.
38 Patricia E. Roy, The Fifth Force: Multiculturalism and the English Canadian Identity, Annals of the
American Academy of Political and Social Science 538 (1. marec 1995), 199–209.
39 Loriggio, Multiculturalism, 13.
40 Bissoondath, Selling illusions, 206–223.
41 Padolsky, Multiculturalism.
ni, da se tudi v kanadski večkulturnosti ne zmore oziroma noče vzpo-
staviti skupni jezik, ki bi vodil dialoško izmenjavo, pa naj bo to v pravni
praksi ali v literarnem polju, kjer kljub izdatnemu finančnemu stimuli-
ranju t. i. literatur manjše razširjenosti ni povsem jasno, kako naj bi jih
vključili v kanon(e) kanadskih literatur.37
Tudi Patricia E. Roy opozarja, da se kanadska večkulturnost ni izo-
gnila ne predsodkom do drugega ne vnovič rastočemu rasizmu, in sicer
prav zaradi zaradi pomanjkljive skupne nacionalne identifikacije. Četu-
di naj bi bilo po njenem mnenju oboje posledica težav, ki jih imajo z iden-
tifikacijo angleški in francoski Kanadčani, je končni rezultat prekomer-
no vztrajanje pri etnični različnosti, ki že s svojim diskurzom zlasti imi-
grantom onemogoča, da bi se vključili v skupno nacionalno identiteto
– in na to so v devetdesetih letih 20. stoletja še posebej pogosto opozar-
jali etnični kanadski pisatelji, med drugim, Bissoondath.38 Tako ob ne-
redkih opozorilih, da je večkulturnost razrahljala kanadsko enotnost,
na eni strani obstajajo težnje, na katere opozarja Lorriggio, po vnovič-
ni omejitvi pravice do državljanstva,39 na drugi strani pa predlogi, kot je
Bissoondathov, da naj ohranjanje etnične identifikacije vendarle poteka
v okviru skupnega polja, ki naj bi ga določali uradna jezika, tradicija ju-
dovsko-krščanske, francoske, britanske, ameriške in staroselske dedišči-
ne ter zlasti spoštovanje britanskega in francoskega pravnega sistema na
čelu s temeljno listino človekovih pravic.40
… in prakso
Vprašanje, ali večkulturnost ruši nacionalno enotnost ali pa jo – kot
trdijo drugi – le postavlja na drugačne temelje, je tudi po mnenju Eno-
cha Padolskega ena ključnih težav v kanadski multikulturni debati. Pa-
dolsky ob tem izpostavlja več drugih, v prejšnjem poglavju že naznače-
nih problemov, med njimi predvsem vprašanje, ali naj večkulturnost po-
meni priznavanje simbolnih, tj. kulturnih pravic – čemur Bissoondath
očita, da gre za folklorizacijo in getoizacijo –, ali naj se osredotoči na in-
stitucionalno enakopravnost posameznikov v t. i. »plurietnični« druž-
bi.41 To še zlasti velja, ker tudi v Kanadi različne etnične tradicije ne
37 Bissoondath, Selling illusions; Verhoeven, How Hyphenated, 99–113.
38 Patricia E. Roy, The Fifth Force: Multiculturalism and the English Canadian Identity, Annals of the
American Academy of Political and Social Science 538 (1. marec 1995), 199–209.
39 Loriggio, Multiculturalism, 13.
40 Bissoondath, Selling illusions, 206–223.
41 Padolsky, Multiculturalism.
