Page 92 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 92
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
la le na obe dominatni skupini, je na osnovi odgovorov glede jezikovnih
pravic frankofonega prebivalstva zunaj Quebeca in obratno ugotovila,
da so imeli respondenti različnega, tj. anglofonega ali frankofonega iz-
vora dvoumen odnos do vprašanja uporabe lastnega jezika v javnih situa-
cijah. Medtem ko je bil – pričakovano – za uveljavitev pravic lastne sku-
pine odstotek pozitivnih odgovorov bistveno višji kot za uveljavitev pra-
vic skupine drugače govorečih, se je izkazalo tudi, da so respondenti iz
obeh jezikovnih skupin sicer podpirali uveljavljanje jezikovnih pravic na
abstraktni oziroma simbolni ravni, da pa je bil bistveno manjši odstotek
podpore na praktični ravni, še posebej ob predpostavki višjih stroškov
in/ali davčnih odhodkov.34 In če Greenova, upoštevajoč odločbe ustav-
nega sodišča, v svoji študiji najde pozitivne primere uveljavljanja pravic
za staroselce, Feng Hou in T. R. Balakrishnan z analizo državnega po-
pisa iz leta 1991 pokažeta, da sta ob enaki ali boljši izobrazbi zaslužek
in ekonomski status respondentov iz neevropskih etničnih skupin v Kana-
di opazno slabša, zlasti v primerjavi z dominantnima skupinama.35 Iz tega
je mogoče sklepati, da tako teoretske paradigme razlike kot politična
agenda večkulturnosti dejansko prikrivata še prisotno segregacijo in ob-
stoječe silnice ekonomske nadmoči nekaterih etničnih skupin, ki ohra-
njajo osnovne vzorce ekonomsko nadrejenih in podrejenih skupin, če-
prav se vloge posamičnih etničnih skupin pri tem mestoma spreminjajo.
Hou in Balakrishnan tovrstno segregacijo neposredno povezujeta s
težavami ekonomsko podrejenih skupin pri integraciji v kanadsko druž-
bo in kulturo. Težave z integracijo pa zadevajo v samo jedro večkultur-
nosti, saj je ekonomska segregacija neposredno povezana s problematič-
no opredelitvijo ali pa z nezadostno voljo, da bi opredelili skupno polje
različnih, v hierarhične odnose vpetih etničnih skupin. Hou in Balakri-
shnan se naslanjata na hipotezo, da neenakost v (ekonomskih) odnosih
nekatere etnične skupine odvrača oziroma jim onemogoča participacijo
v glavnini družbe, obenem pa med drugimi skupinami zbuja predsodke
in diskriminacijo do njih, zato so prisiljene ostajati na obrobju družbe-
nih, političnih in ekonomskih centrov moči. Še več, kljub zakonski re-
gulaciji, usmerjeni k enakopravnosti, se diskriminacija nadaljuje tako v
medosebnih odnosih kot na institucionalnih ravneh.36 To hkrati pome-
34 Paul M. Sniderman idr., Political Culture and the Problem of Double Standards: Mass and Elite At-
titudes toward Language Rights in the Canadian Charter of Rights and Freedoms, Canadian Jour-
nal of Political Science / Revue canadienne de science politique 22, št. 2 (1. junij 1989), 264–265, 266–269.
35 Feng Hou in T. R. Balakrishnan, The Integration of Visible Minorities in Contemporary Canadian
Society, The Canadian Journal of Sociology / Cahiers canadiens de sociologie 21, št. 3 (1. julij 1996), 307–326.
36 Isto, 380.
la le na obe dominatni skupini, je na osnovi odgovorov glede jezikovnih
pravic frankofonega prebivalstva zunaj Quebeca in obratno ugotovila,
da so imeli respondenti različnega, tj. anglofonega ali frankofonega iz-
vora dvoumen odnos do vprašanja uporabe lastnega jezika v javnih situa-
cijah. Medtem ko je bil – pričakovano – za uveljavitev pravic lastne sku-
pine odstotek pozitivnih odgovorov bistveno višji kot za uveljavitev pra-
vic skupine drugače govorečih, se je izkazalo tudi, da so respondenti iz
obeh jezikovnih skupin sicer podpirali uveljavljanje jezikovnih pravic na
abstraktni oziroma simbolni ravni, da pa je bil bistveno manjši odstotek
podpore na praktični ravni, še posebej ob predpostavki višjih stroškov
in/ali davčnih odhodkov.34 In če Greenova, upoštevajoč odločbe ustav-
nega sodišča, v svoji študiji najde pozitivne primere uveljavljanja pravic
za staroselce, Feng Hou in T. R. Balakrishnan z analizo državnega po-
pisa iz leta 1991 pokažeta, da sta ob enaki ali boljši izobrazbi zaslužek
in ekonomski status respondentov iz neevropskih etničnih skupin v Kana-
di opazno slabša, zlasti v primerjavi z dominantnima skupinama.35 Iz tega
je mogoče sklepati, da tako teoretske paradigme razlike kot politična
agenda večkulturnosti dejansko prikrivata še prisotno segregacijo in ob-
stoječe silnice ekonomske nadmoči nekaterih etničnih skupin, ki ohra-
njajo osnovne vzorce ekonomsko nadrejenih in podrejenih skupin, če-
prav se vloge posamičnih etničnih skupin pri tem mestoma spreminjajo.
Hou in Balakrishnan tovrstno segregacijo neposredno povezujeta s
težavami ekonomsko podrejenih skupin pri integraciji v kanadsko druž-
bo in kulturo. Težave z integracijo pa zadevajo v samo jedro večkultur-
nosti, saj je ekonomska segregacija neposredno povezana s problematič-
no opredelitvijo ali pa z nezadostno voljo, da bi opredelili skupno polje
različnih, v hierarhične odnose vpetih etničnih skupin. Hou in Balakri-
shnan se naslanjata na hipotezo, da neenakost v (ekonomskih) odnosih
nekatere etnične skupine odvrača oziroma jim onemogoča participacijo
v glavnini družbe, obenem pa med drugimi skupinami zbuja predsodke
in diskriminacijo do njih, zato so prisiljene ostajati na obrobju družbe-
nih, političnih in ekonomskih centrov moči. Še več, kljub zakonski re-
gulaciji, usmerjeni k enakopravnosti, se diskriminacija nadaljuje tako v
medosebnih odnosih kot na institucionalnih ravneh.36 To hkrati pome-
34 Paul M. Sniderman idr., Political Culture and the Problem of Double Standards: Mass and Elite At-
titudes toward Language Rights in the Canadian Charter of Rights and Freedoms, Canadian Jour-
nal of Political Science / Revue canadienne de science politique 22, št. 2 (1. junij 1989), 264–265, 266–269.
35 Feng Hou in T. R. Balakrishnan, The Integration of Visible Minorities in Contemporary Canadian
Society, The Canadian Journal of Sociology / Cahiers canadiens de sociologie 21, št. 3 (1. julij 1996), 307–326.
36 Isto, 380.
