Page 30 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 30
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
Kathryn Woodward identiteto obenem opredeli kot položaje, ki jih pri-
vzamemo v družbenem kontekstu, na eni strani s procesi simboličnega
zaznamovanja, to je načinov, kako – izhajajoč iz logike razlike – osmisli-
mo družbene odnose in prakse, na drugi strani pa s pomočjo družbene-
ga razločevanja ali vpisovanja, to je načina, kako simbolično razlikovanje
»živimo« v družbenih odnosih. Identitete so v vsakem primeru, tudi ko
se vpisujejo v družbene odnose, tvorjene s pomočjo sistemov predstavlja-
nja, vendar po njenem mnenju »predstavljanje vsebuje označevalne pra-
kse in simbolne sisteme, skozi katere proizvajamo pomen in ki nas posta-
vijo na položaje kot subjekte. Reprezentacije proizvajajo pomen, skozi ka-
terega osmislimo naše vsakdanje izkustvo in to, kar smo«.11
Nobenega dvoma ni, da so identifikacije nujno odvisne od praks opo-
menjanja, proizvajanja in privzemanja (skupnih) smislov,12 vendar nam že
zgornji navedek pokaže, kje se skriva ena od pasti tako pojmovane iden-
tifikacije. Sistem razlik, tj. sistem binarnih opozicij nikoli ni vrednostno
nevtralen, kajti člen, ki je označen kot drugi ali kot odsoten, je vselej (vre-
dnostno) zaznamovan. V razmerju, kjer odsotni pojem sicer prvega dopol-
njuje in šele konstituira, je skrito vprašanje hierarhije in moči, ki je vpisa-
na že v jeziku in se širi na področje družbenega. To je eden od temeljev te-
orije diskurza, posebej, ker v (derridajevski) igri razlike, v kateri se člena
opozicije nenehno razsrediščata in destabilizirata, izginjata trdnost in fiks-
nost tvorbe pomenov, znotraj katerih se giblje gradnja identitete.13 Obenem
pa je odpoved vrednostni nevtralnosti v binarnih opozicijah osnova za ti-
ste definicije, ki dejavnost subjekta reducirajo na avtomatski in brezpriziv-
ni sprejem naslovljenega poziva na položaj subjekta, tako kot Woodwardo-
va v zgornji definiciji, in ki po mojem mnenju ne odgovarjajo drugače kot
aksiomatično na vprašanje, ki ga v zvezi s strukturalističnim ter poststruk-
turalističnim modelom identitete izpostavi Vladimir Biti. Namreč: je sis-
tem razlik (markiranje diferenc) res »vzrok« oziroma predpostavka identi-
tetam ali pa je njihova posledica, to je učinek?14 Drugače rečeno – ali ni šele
subjekt z že vzpostavljeno identiteto ta, ki ustvari vrsto razlikovalnih poja-
vov in sisteme razlik?
11 Kathryn Woodward, Identity and difference (London: Sage – Open University, 1997), 14, kurziva M. P.
12 Du Gay in Hall, Doing cultural, 2 isl.; prim. Stuart Hall, The Work of Representation, v: Representa-
tion: Cultural Representations and Signifying Practices, ur. Stuart Hall (London; Thousand Oaks: Sage;
Open University, 1997), 13–64.
13 Jacques Derrida, Izbrani spisi, Krt 91 (Ljubljana: ŠOU, 1994); Praprotnik, Ideološki mehanizmi, 56;
Tomo Virk, Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove (Ljubljana: Filozofska fa-
kulteta Univerze v Ljubljani – Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, 1999).
14 Vladimir Biti, Identiteta, Primerjalna književnost 23, št. 1 (2000),12.
Kathryn Woodward identiteto obenem opredeli kot položaje, ki jih pri-
vzamemo v družbenem kontekstu, na eni strani s procesi simboličnega
zaznamovanja, to je načinov, kako – izhajajoč iz logike razlike – osmisli-
mo družbene odnose in prakse, na drugi strani pa s pomočjo družbene-
ga razločevanja ali vpisovanja, to je načina, kako simbolično razlikovanje
»živimo« v družbenih odnosih. Identitete so v vsakem primeru, tudi ko
se vpisujejo v družbene odnose, tvorjene s pomočjo sistemov predstavlja-
nja, vendar po njenem mnenju »predstavljanje vsebuje označevalne pra-
kse in simbolne sisteme, skozi katere proizvajamo pomen in ki nas posta-
vijo na položaje kot subjekte. Reprezentacije proizvajajo pomen, skozi ka-
terega osmislimo naše vsakdanje izkustvo in to, kar smo«.11
Nobenega dvoma ni, da so identifikacije nujno odvisne od praks opo-
menjanja, proizvajanja in privzemanja (skupnih) smislov,12 vendar nam že
zgornji navedek pokaže, kje se skriva ena od pasti tako pojmovane iden-
tifikacije. Sistem razlik, tj. sistem binarnih opozicij nikoli ni vrednostno
nevtralen, kajti člen, ki je označen kot drugi ali kot odsoten, je vselej (vre-
dnostno) zaznamovan. V razmerju, kjer odsotni pojem sicer prvega dopol-
njuje in šele konstituira, je skrito vprašanje hierarhije in moči, ki je vpisa-
na že v jeziku in se širi na področje družbenega. To je eden od temeljev te-
orije diskurza, posebej, ker v (derridajevski) igri razlike, v kateri se člena
opozicije nenehno razsrediščata in destabilizirata, izginjata trdnost in fiks-
nost tvorbe pomenov, znotraj katerih se giblje gradnja identitete.13 Obenem
pa je odpoved vrednostni nevtralnosti v binarnih opozicijah osnova za ti-
ste definicije, ki dejavnost subjekta reducirajo na avtomatski in brezpriziv-
ni sprejem naslovljenega poziva na položaj subjekta, tako kot Woodwardo-
va v zgornji definiciji, in ki po mojem mnenju ne odgovarjajo drugače kot
aksiomatično na vprašanje, ki ga v zvezi s strukturalističnim ter poststruk-
turalističnim modelom identitete izpostavi Vladimir Biti. Namreč: je sis-
tem razlik (markiranje diferenc) res »vzrok« oziroma predpostavka identi-
tetam ali pa je njihova posledica, to je učinek?14 Drugače rečeno – ali ni šele
subjekt z že vzpostavljeno identiteto ta, ki ustvari vrsto razlikovalnih poja-
vov in sisteme razlik?
11 Kathryn Woodward, Identity and difference (London: Sage – Open University, 1997), 14, kurziva M. P.
12 Du Gay in Hall, Doing cultural, 2 isl.; prim. Stuart Hall, The Work of Representation, v: Representa-
tion: Cultural Representations and Signifying Practices, ur. Stuart Hall (London; Thousand Oaks: Sage;
Open University, 1997), 13–64.
13 Jacques Derrida, Izbrani spisi, Krt 91 (Ljubljana: ŠOU, 1994); Praprotnik, Ideološki mehanizmi, 56;
Tomo Virk, Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove (Ljubljana: Filozofska fa-
kulteta Univerze v Ljubljani – Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, 1999).
14 Vladimir Biti, Identiteta, Primerjalna književnost 23, št. 1 (2000),12.
