Page 205 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 205
Kanadska imaginacija – analiza poezije
Brž, brž se umakne
to krasno videnje in potlej čas podleže
mogočnejšemu mojstru; brž se od tam do tod,
v jeklenem pišu pod gluhim zvezdnim svodom
tiho priplazi rezka slana; do koder seže
iz prostranstev – razprostrtih pred Vzhodom –
némi lesket strašne noči najavi svoj prihod.
Alcyone, 97.129
Nič manj značilen ni v predhodni zbirki Lyrics of Earth sonet
Snow:130 tam Lampman s tremi vodilnimi semantičnimi polji – tišino (pa-
dajočega snega, travnikov, vode, gozdov, zraka, zemlje), zabrisovanjem (goz-
dov, ceste, hribov v daljavi, neba) in težo (snega na ograjah in strehi) jasno
aludira na odtujenost v neprijaznem, osamelem okolju.131
Lampmanova semantična polja, zlasti, kadar jih uporablja v okviru dessusa/
dessousa, izrazito spominjajo na moreča popačenja štorov, raztegnjene ska-
le, kričeče barve in strašilaste zimzelene, značilne za slike umetniške sku-
pine The Group of Seven. Gre za prikritost nečesa, kar se ne izrazi neposre-
dno, marveč kot potlačena slutnja nečesa v naravi, kar bi še najlažje oprede-
lili kot prikrivanje drugosti/drugačnosti neznanega oziroma nedomačega,
torej kot unheimlich. Prav zato Arnold opaža, da Lampman sicer skuša sle-
diti transcendentalistični filozofiji, a je ni sposoben popolnoma sprejeti.132
Vsakokrat ko njegov pesniški subjekt skuša doseči popolno identifikacijo z
naravo, je v podobju na globinski ravni mogoče zaznati grozeče, nejasne se-
mantične konotacije. To dikcijo McLeod tolmači radikalno, in sicer kot iz-
raz govorčevega zavedanja, da se subjekt lahko čuti le kot opazovalec na-
rave, ne kot njen del, ker bi (zanj) enotnost z naravo pomenila smrt.133
Prikritost nečesa, kar še ni priplavalo na dan, nedomačega, torej McLe-
od neposredno poveže z izpostavitvijo Lampmanovega subjekta, kajti če
lirski subjekt željo po spojitvi z naravo tolmači kot željo po smrti, poskus
enotnosti preprosto mora spodleteti in pesnik ter bralec morata začutiti,
da je spodletel, tako da delita isto izkustvo eksistencialne groze.
129 Pesem je dostopna na naslovu: http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/confederation/Archi-
bald%20Lampman/alcyone/winter_evening.htm.
130 Archibald Lampman, Lyrics of earth (Boston: Copeland and Day, 1895), 45, http://www.canadiana.
org/ECO/ItemRecord/08383?id=45c5eda67d88e703.
131 Besedilo je v hipertekstni različici dostopno na: http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/con-
federation/Archibald%20Lampman/lyrics_of_earth/snow.htm.
132 Richard Arnold, ‘The Clearer Self ‘: Lampman’s Transcendental–Visionary Development, Canadi-
an Poetry: Studies, Documents, Reviews 8 (1981), http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/cpjrn/
vol08/arnold.htm.
133 McLeod, Canadian Post-Romanticism.
Brž, brž se umakne
to krasno videnje in potlej čas podleže
mogočnejšemu mojstru; brž se od tam do tod,
v jeklenem pišu pod gluhim zvezdnim svodom
tiho priplazi rezka slana; do koder seže
iz prostranstev – razprostrtih pred Vzhodom –
némi lesket strašne noči najavi svoj prihod.
Alcyone, 97.129
Nič manj značilen ni v predhodni zbirki Lyrics of Earth sonet
Snow:130 tam Lampman s tremi vodilnimi semantičnimi polji – tišino (pa-
dajočega snega, travnikov, vode, gozdov, zraka, zemlje), zabrisovanjem (goz-
dov, ceste, hribov v daljavi, neba) in težo (snega na ograjah in strehi) jasno
aludira na odtujenost v neprijaznem, osamelem okolju.131
Lampmanova semantična polja, zlasti, kadar jih uporablja v okviru dessusa/
dessousa, izrazito spominjajo na moreča popačenja štorov, raztegnjene ska-
le, kričeče barve in strašilaste zimzelene, značilne za slike umetniške sku-
pine The Group of Seven. Gre za prikritost nečesa, kar se ne izrazi neposre-
dno, marveč kot potlačena slutnja nečesa v naravi, kar bi še najlažje oprede-
lili kot prikrivanje drugosti/drugačnosti neznanega oziroma nedomačega,
torej kot unheimlich. Prav zato Arnold opaža, da Lampman sicer skuša sle-
diti transcendentalistični filozofiji, a je ni sposoben popolnoma sprejeti.132
Vsakokrat ko njegov pesniški subjekt skuša doseči popolno identifikacijo z
naravo, je v podobju na globinski ravni mogoče zaznati grozeče, nejasne se-
mantične konotacije. To dikcijo McLeod tolmači radikalno, in sicer kot iz-
raz govorčevega zavedanja, da se subjekt lahko čuti le kot opazovalec na-
rave, ne kot njen del, ker bi (zanj) enotnost z naravo pomenila smrt.133
Prikritost nečesa, kar še ni priplavalo na dan, nedomačega, torej McLe-
od neposredno poveže z izpostavitvijo Lampmanovega subjekta, kajti če
lirski subjekt željo po spojitvi z naravo tolmači kot željo po smrti, poskus
enotnosti preprosto mora spodleteti in pesnik ter bralec morata začutiti,
da je spodletel, tako da delita isto izkustvo eksistencialne groze.
129 Pesem je dostopna na naslovu: http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/confederation/Archi-
bald%20Lampman/alcyone/winter_evening.htm.
130 Archibald Lampman, Lyrics of earth (Boston: Copeland and Day, 1895), 45, http://www.canadiana.
org/ECO/ItemRecord/08383?id=45c5eda67d88e703.
131 Besedilo je v hipertekstni različici dostopno na: http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/con-
federation/Archibald%20Lampman/lyrics_of_earth/snow.htm.
132 Richard Arnold, ‘The Clearer Self ‘: Lampman’s Transcendental–Visionary Development, Canadi-
an Poetry: Studies, Documents, Reviews 8 (1981), http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/cpjrn/
vol08/arnold.htm.
133 McLeod, Canadian Post-Romanticism.
