Page 201 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 201
Kanadska imaginacija – analiza poezije
lej skozi filter jezika in oblike.114 Kadar opazujemo odnos njegovega pesni-
škega govorca do narave in njenega »duha«, to pomeni, da opazujemo ne-
popolno spojitev z njo. Prav ta značilnost – nepopolna spojitev s pozi-
tivnim duhom narave, njegova »popolna osamitev« v naravi, je tista, ki
Lampmana razlikuje tako od britanskih romantičnih vzornikov kot od
ameriških transcendentalistov, še posebej pa od Emersonovih nazorov,
filozofije in prakse.115 Djwajeva in L. R. Early Lampmanovo nepopolno
identifikacijo z naravo povezujeta z darvinizmom in evolucijskim idea-
lizmom poznega 19. stoletja, ki naj bi pripomogla k dvojnosti med njego-
vo radikalno čustvenostjo in radikalno intelektualnostjo.116 Toda njego-
va osredotočenost na obliko in ustvarjalni akt, ki naj posameznika osa-
mi od okolja, je najverjetneje v enaki ali celo v večji meri povezana z ide-
jami postromantike, čeprav je Lampman sam večkrat izrazil nasprotova-
nje sodobnim angleškim postromantičnim tokovom.117
Kontekst Lampmanove postromantike je prvi opredelil Johh Ower ob
obravnavi pesmi Heat,118 v kateri zaznava radikalno analogijo med delo-
vanjem človekove psihe in numinoznim »weltgeistom«, ki je univerzal-
no prisoten v naravi. Vendar Ower postromantiko še pojmuje kot ustre-
zen okvir, znotraj katerega je bilo takšno sintezo vsaj deloma mogoče
doseči,119 kar se posebej pri Lampmanu zdi dvomljivo. Zdi se, da je na
specifično, dvojnostno naravo kanadske postromantike ustrezneje po-
kazal Les McLeod,120 ki opozarja, da so konfederacijski pesniki bolj ali
manj zavestno prevzeli romantični besednjak, deloma pa tudi pristop v
opisovanju naravne pokrajine, ki jim je bila blizu zaradi geografske in
kulturne pogojenosti, vendar so ju nehote preoblikovali. Poleg ironije je
izkušnja narave, posebej v spodleteli retorični figuri t. i. čustvovanjskega
prenosa (pathetic fallacy), temeljni vir za razcep subjekta in njegove zu-
114 Mezei, Lampman Among.
115 Archer, The Story, 51; Cook, Imagining, 13 isl.
116 Djwa, The Canadian Forum; Louis MacKendrick, Al Purdy, v: Canadian writers and their works: poetry series,
ur. Robert Lecker, Jack David, in Ellen Quingley, let. 7 (Downsview, ON: ECW Press, 1991), 157–159.
117 Archibald Lampman, Essays and Reviews – The Modern School of Poetry in England, Canadian
Poetry: An Electronic Resource, Confederation Poets, 20. julij 2005, http://www.uwo.ca/english/ca-
nadianpoetry/confederation/Archibald%20Lampman/essays_reviews/the_modern_school_of_
poetr y _in_england.htm.
118 Archibald Lampman, Among the millet and other poems (Ottawa: J Durie & Son, 1888), 12–13, http://
www.canadiana.org/ECO/ItemRecord/08300?id=45c5eda67d88e703. Kritična hipertekstna izdaja
pesmi je dostopna na naslednji povezavi: http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/confederati-
on/A rchiba ld%20La mpma n/a mong _the_millet/heat .htm.
119 Ower, Portraits, 140.
120 McLeod, Canadian Post-Romanticism.
lej skozi filter jezika in oblike.114 Kadar opazujemo odnos njegovega pesni-
škega govorca do narave in njenega »duha«, to pomeni, da opazujemo ne-
popolno spojitev z njo. Prav ta značilnost – nepopolna spojitev s pozi-
tivnim duhom narave, njegova »popolna osamitev« v naravi, je tista, ki
Lampmana razlikuje tako od britanskih romantičnih vzornikov kot od
ameriških transcendentalistov, še posebej pa od Emersonovih nazorov,
filozofije in prakse.115 Djwajeva in L. R. Early Lampmanovo nepopolno
identifikacijo z naravo povezujeta z darvinizmom in evolucijskim idea-
lizmom poznega 19. stoletja, ki naj bi pripomogla k dvojnosti med njego-
vo radikalno čustvenostjo in radikalno intelektualnostjo.116 Toda njego-
va osredotočenost na obliko in ustvarjalni akt, ki naj posameznika osa-
mi od okolja, je najverjetneje v enaki ali celo v večji meri povezana z ide-
jami postromantike, čeprav je Lampman sam večkrat izrazil nasprotova-
nje sodobnim angleškim postromantičnim tokovom.117
Kontekst Lampmanove postromantike je prvi opredelil Johh Ower ob
obravnavi pesmi Heat,118 v kateri zaznava radikalno analogijo med delo-
vanjem človekove psihe in numinoznim »weltgeistom«, ki je univerzal-
no prisoten v naravi. Vendar Ower postromantiko še pojmuje kot ustre-
zen okvir, znotraj katerega je bilo takšno sintezo vsaj deloma mogoče
doseči,119 kar se posebej pri Lampmanu zdi dvomljivo. Zdi se, da je na
specifično, dvojnostno naravo kanadske postromantike ustrezneje po-
kazal Les McLeod,120 ki opozarja, da so konfederacijski pesniki bolj ali
manj zavestno prevzeli romantični besednjak, deloma pa tudi pristop v
opisovanju naravne pokrajine, ki jim je bila blizu zaradi geografske in
kulturne pogojenosti, vendar so ju nehote preoblikovali. Poleg ironije je
izkušnja narave, posebej v spodleteli retorični figuri t. i. čustvovanjskega
prenosa (pathetic fallacy), temeljni vir za razcep subjekta in njegove zu-
114 Mezei, Lampman Among.
115 Archer, The Story, 51; Cook, Imagining, 13 isl.
116 Djwa, The Canadian Forum; Louis MacKendrick, Al Purdy, v: Canadian writers and their works: poetry series,
ur. Robert Lecker, Jack David, in Ellen Quingley, let. 7 (Downsview, ON: ECW Press, 1991), 157–159.
117 Archibald Lampman, Essays and Reviews – The Modern School of Poetry in England, Canadian
Poetry: An Electronic Resource, Confederation Poets, 20. julij 2005, http://www.uwo.ca/english/ca-
nadianpoetry/confederation/Archibald%20Lampman/essays_reviews/the_modern_school_of_
poetr y _in_england.htm.
118 Archibald Lampman, Among the millet and other poems (Ottawa: J Durie & Son, 1888), 12–13, http://
www.canadiana.org/ECO/ItemRecord/08300?id=45c5eda67d88e703. Kritična hipertekstna izdaja
pesmi je dostopna na naslednji povezavi: http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/confederati-
on/A rchiba ld%20La mpma n/a mong _the_millet/heat .htm.
119 Ower, Portraits, 140.
120 McLeod, Canadian Post-Romanticism.
