Page 202 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 202
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
nanjosti in nato za vznik subjektovega samozavedanja. »To močno zave-
danje sebe nasproti naravi,« zapiše McLeod, »je temeljna izkušnja ka-
nadske poezije poznega 19. stoletja.« Konfederacijski pesniki so v po-
stromantiki torej našli idealno sredstvo za izraz lastnega mita, ki ni do-
puščal popolnega spoja z naravo in njenim univerzalnim duhom, temveč
je želel poudarjati distanco, ogroženost in človekovo krhkost. V obširni
obravnavi Lampmanove pesmi April McLeod prepričljivo pokaže, kako
dvoumna in paradoksalna je uporaba podobja, povezanega z naravo, po-
sebej v šesti kitici pesmi, kjer so za njen na videz idiličen opis uporablje-
ni leksemi zaprtosti in zavozlanosti:121
The old year’s cloaking of brown leaves, that bind
The forest floor-ways, plated close and true —
The last love’s labour of the autumn wind —
Is broken with curled flower buds white and blue
In all the matted hollows, and speared through
With thousand serpent-spotted blades up-sprung,
Yet bloomless, of the slender adder-tongue.
Plašč rjavih listov, postaranega leta, ki veže
poti čez gozd, stisnjen in pozlačen –
zadnje ljubezni trud, ki jo jesenski piš poleže –
zlomljen in s kodrastimi popki pobeljen
po vseh prekritih strganinah, ves preboden
z zelenimi rezili, s kačjimi jeziki, ki brez cvetov
koničasti, v tisočih so vzdignili se čez pokrov.
Among the millet and other poems, 2–4, v. 36–42.
Plašč listov na eni strani nakazuje zimsko zaščito in povezovanje, ši-
vanje (»bind«); nakazuje, da listi držijo skupaj gozdna tla – a tudi, da ve-
žejo, da delujejo kot utesnjenost; na videz so pozlačeni, prevlečeni s kovi-
no (»plated«), a so obenem oklep, ker so tudi spleteni (»plaited«), obe-
nem pa še skriti/zatohli/stisnjeni (»close«).122 Tudi v nadaljevanju ima-
mo dvoumne, nelagodne podobe votlosti, ostrine (meča, rezila), kačjega
jezika. Pesem, ki naj bi bila hvalnica, le na površinski plasti – nekakšnem
dessusu – kaže mirno, lepo naravo, s katero bi se bilo možno poistovetiti,
medtem ko na globinski ravni (dessousu) podobje sugerira neskladnost
121 Hipertekstna izdaja je dostopna na povezavi: http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/confe-
deration/A rchiba ld%20La mpma n/a mong _the_millet/april.htm.
122 Prim. McLeod, Canadian Post-Romanticism.
nanjosti in nato za vznik subjektovega samozavedanja. »To močno zave-
danje sebe nasproti naravi,« zapiše McLeod, »je temeljna izkušnja ka-
nadske poezije poznega 19. stoletja.« Konfederacijski pesniki so v po-
stromantiki torej našli idealno sredstvo za izraz lastnega mita, ki ni do-
puščal popolnega spoja z naravo in njenim univerzalnim duhom, temveč
je želel poudarjati distanco, ogroženost in človekovo krhkost. V obširni
obravnavi Lampmanove pesmi April McLeod prepričljivo pokaže, kako
dvoumna in paradoksalna je uporaba podobja, povezanega z naravo, po-
sebej v šesti kitici pesmi, kjer so za njen na videz idiličen opis uporablje-
ni leksemi zaprtosti in zavozlanosti:121
The old year’s cloaking of brown leaves, that bind
The forest floor-ways, plated close and true —
The last love’s labour of the autumn wind —
Is broken with curled flower buds white and blue
In all the matted hollows, and speared through
With thousand serpent-spotted blades up-sprung,
Yet bloomless, of the slender adder-tongue.
Plašč rjavih listov, postaranega leta, ki veže
poti čez gozd, stisnjen in pozlačen –
zadnje ljubezni trud, ki jo jesenski piš poleže –
zlomljen in s kodrastimi popki pobeljen
po vseh prekritih strganinah, ves preboden
z zelenimi rezili, s kačjimi jeziki, ki brez cvetov
koničasti, v tisočih so vzdignili se čez pokrov.
Among the millet and other poems, 2–4, v. 36–42.
Plašč listov na eni strani nakazuje zimsko zaščito in povezovanje, ši-
vanje (»bind«); nakazuje, da listi držijo skupaj gozdna tla – a tudi, da ve-
žejo, da delujejo kot utesnjenost; na videz so pozlačeni, prevlečeni s kovi-
no (»plated«), a so obenem oklep, ker so tudi spleteni (»plaited«), obe-
nem pa še skriti/zatohli/stisnjeni (»close«).122 Tudi v nadaljevanju ima-
mo dvoumne, nelagodne podobe votlosti, ostrine (meča, rezila), kačjega
jezika. Pesem, ki naj bi bila hvalnica, le na površinski plasti – nekakšnem
dessusu – kaže mirno, lepo naravo, s katero bi se bilo možno poistovetiti,
medtem ko na globinski ravni (dessousu) podobje sugerira neskladnost
121 Hipertekstna izdaja je dostopna na povezavi: http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/confe-
deration/A rchiba ld%20La mpma n/a mong _the_millet/april.htm.
122 Prim. McLeod, Canadian Post-Romanticism.
