Page 197 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 197
Kanadska imaginacija – analiza poezije
Freda Walkerja sledijo tradicionalni zahtevi po jasnosti (clarity) in pre-
prostosti v besedah in strukturi.102 S tem Roberts kajpada doseže nedvo-
umnost in izrecnost na ravni idejnih prvin, zanemari pa afektivno-emo-
cionalne in tudi spoznavne prvine, zato takšna pesem tudi kot ideološki
apel v resnici ne more biti posebej uspešna, marveč je lahko, kot se izrazi
Woodcock, samo »potrjujoča retorika ex cathedra«.103
Archibald Lampman kot epik
Izmed konfederacijskih pesnikov sta več pozornosti daljši narativi
posvetila le Isabella Vallancy Crawford in Lampman. Oba sta svoj na-
rativni delež povezovala z zgodovino in legendami staroselcev, pri čemer
jih je Crawfordova še obravnavala pretežno v tradiciji »plemenitih div-
jakov«, Lampman pa se je naslanjal na vzore predhodnikov, med dru-
gim Goldsmitha in na pesniško dramo Tecumseh Charlesa Maira. Ven-
dar se je za razliko od njiju Lampman po mnenju Thompsonove osredo-
točil na mitotvorne – ne v celoti dokumentarne – prvine poezije.104
At the Long Sault: May, 1660 (ok. 1898) je ena zadnjih Lampma-
novih pesmi,105 napisana, potem ko je prebrodil resno osebno in pesni-
ško krizo, zato sta v njej, če jo primerjamo z njegovim prejšnjim ustvar-
janjem, vsaj dve pomembni razliki. Skupaj z pretežno ljubezensko pe-
snitvijo The Story of Affinity je edini primer Lampmanove daljše poe-
zije, obenem pa je edini primer, kjer se Lampman neposredno navezu-
je na indijansko tematiko. Izbira osrednjega dogodka, spopada pri brzi-
cah Long Sault na Reki sv. Lovrenca v bližini Montreala, pa kaže na ena-
ke težnje, kot jih je bilo možno zaslediti pri Prattu. Lampman je nedvo-
mno ravnal v skladu s prepričanji, ki jih je kasneje izrazil njegov prijatelj
in pesniški sodobnik D. C. Scott, ko je ugotavljal, da »povezava s pre-
teklostjo, s koreninami legend in tradicije, s spominom na dejanske do-
godke /.../ daje pomen in barvo sedanjemu življenju«.106 Pri tem Katy
Mezei ugotavlja, da so bili pesnikom poznega 19. stoletja blizu indijan-
ski pokoli, kakršen je bil ta pri brzicah Long Sault, obenem pa je poseben
čar zanje imela prav francoska Kanada.107 Kot namigujeta Redekopova
102 Fred Walker, Flying His Own Colours: the Patriotic Poetry of SirCharles G. D. Roberts, Journal of
Canadian Poetry 3, št. 2 (1981), 48 isl.
103 Woodcock, Introduction Vol.2, 20.
104 Thompson, Lands Without Ghosts, 183.
105 Pesem je na spletu dostopna na straneh Univerze v Torontu, http://rpo.library.utoronto.ca/
poem/1178.html.
106 Scott v Kathy Mezei, Lampman Among the Timothy, Canadian Poetry 5 (1979), http://www.uwo.
ca/english/canadianpoetry/cpjrn/vol05/mezei.htm.
107 Isto.
Freda Walkerja sledijo tradicionalni zahtevi po jasnosti (clarity) in pre-
prostosti v besedah in strukturi.102 S tem Roberts kajpada doseže nedvo-
umnost in izrecnost na ravni idejnih prvin, zanemari pa afektivno-emo-
cionalne in tudi spoznavne prvine, zato takšna pesem tudi kot ideološki
apel v resnici ne more biti posebej uspešna, marveč je lahko, kot se izrazi
Woodcock, samo »potrjujoča retorika ex cathedra«.103
Archibald Lampman kot epik
Izmed konfederacijskih pesnikov sta več pozornosti daljši narativi
posvetila le Isabella Vallancy Crawford in Lampman. Oba sta svoj na-
rativni delež povezovala z zgodovino in legendami staroselcev, pri čemer
jih je Crawfordova še obravnavala pretežno v tradiciji »plemenitih div-
jakov«, Lampman pa se je naslanjal na vzore predhodnikov, med dru-
gim Goldsmitha in na pesniško dramo Tecumseh Charlesa Maira. Ven-
dar se je za razliko od njiju Lampman po mnenju Thompsonove osredo-
točil na mitotvorne – ne v celoti dokumentarne – prvine poezije.104
At the Long Sault: May, 1660 (ok. 1898) je ena zadnjih Lampma-
novih pesmi,105 napisana, potem ko je prebrodil resno osebno in pesni-
ško krizo, zato sta v njej, če jo primerjamo z njegovim prejšnjim ustvar-
janjem, vsaj dve pomembni razliki. Skupaj z pretežno ljubezensko pe-
snitvijo The Story of Affinity je edini primer Lampmanove daljše poe-
zije, obenem pa je edini primer, kjer se Lampman neposredno navezu-
je na indijansko tematiko. Izbira osrednjega dogodka, spopada pri brzi-
cah Long Sault na Reki sv. Lovrenca v bližini Montreala, pa kaže na ena-
ke težnje, kot jih je bilo možno zaslediti pri Prattu. Lampman je nedvo-
mno ravnal v skladu s prepričanji, ki jih je kasneje izrazil njegov prijatelj
in pesniški sodobnik D. C. Scott, ko je ugotavljal, da »povezava s pre-
teklostjo, s koreninami legend in tradicije, s spominom na dejanske do-
godke /.../ daje pomen in barvo sedanjemu življenju«.106 Pri tem Katy
Mezei ugotavlja, da so bili pesnikom poznega 19. stoletja blizu indijan-
ski pokoli, kakršen je bil ta pri brzicah Long Sault, obenem pa je poseben
čar zanje imela prav francoska Kanada.107 Kot namigujeta Redekopova
102 Fred Walker, Flying His Own Colours: the Patriotic Poetry of SirCharles G. D. Roberts, Journal of
Canadian Poetry 3, št. 2 (1981), 48 isl.
103 Woodcock, Introduction Vol.2, 20.
104 Thompson, Lands Without Ghosts, 183.
105 Pesem je na spletu dostopna na straneh Univerze v Torontu, http://rpo.library.utoronto.ca/
poem/1178.html.
106 Scott v Kathy Mezei, Lampman Among the Timothy, Canadian Poetry 5 (1979), http://www.uwo.
ca/english/canadianpoetry/cpjrn/vol05/mezei.htm.
107 Isto.
