Page 199 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 199
Kanadska imaginacija – analiza poezije
nja. Vendar pri Lampmanu ostaja odprto vprašanje, koliko je v nekate-
rih primerih selekcija njegova in koliko je ni prevzel že po svojih virih.
To pa seveda lahko relativizira tudi Lampmanovo nacionalnoideološko
motivacijo za pisanje pesmi, čeprav na drugi strani lahko nakazuje, da je
Lampman bolj ali manj nekritično sprejel spodbude prav tistih zgodovi-
narjev, ki so v Dollardovem poizkusu iskali nacionalno pomembni, tako
rekoč utemeljitveni dogodek.111
Sama pesem se prične in medias res, s čimer Lampman hote ali ne-
hote – zaradi privzemanja virov – prepreči dvome o Daulacovi/Dollar-
dovi pravi motivaciji za podvig. Za namen pesmi je še pomembneje, da
pripovedovalec s tem prepreči možne pomisleke o neučinkovitosti in sa-
mouničevalnosti Daulacove namere, ki je iz historičnih virov sicer raz-
meroma jasno razvidna. Še posebej pomembni sta v pesnitvi dve izpusti-
tvi. Prva zadeva način, kako naj bi bila Dollardova četa poražena, saj naj
bi Dollard sestavil improvizirano granato, ki jo je razneslo sredi njego-
vih tovarišev, jih nekaj ubilo, na ta način pa naj bi bila odprta možnost za
irokeški vpad mednje. Lampman je prav na tem mestu v primerjavi s pr-
vimi osnutki pesmi izpustil devetindvajset vrstic, ki so opisovale iroke-
ški napad, s čimer je predvsem dosegel, da se bralec poistoveti z natančno
določenimi spoznavnimi prvinami, nepotrebne prvine, kakršna je v tem
primeru epizoda z granato, pa je izpustil. Druga izpustitev zadeva priso-
tnost huronskih in algonkijskih Indijancev v Dollardovi obrambi. Molk
glede njihove prisotnosti je razumljiv, saj omogoča veliko bolj hierarhizi-
rano, vrednostno opredeljeno predstavitev civiliziranih belcev v odnosu
do divjaških Irokezov. Lampman se tako izogne eksplicitnosti Parkma-
na, ki že z uporabljenim diskurzom – da so huronski in algonkijski In-
dijanci »stali na mestu voljno, z obupom namesto poguma«112 – jasno
kaže, da se na Indijance ni (bilo) možno zanesti. Vendar molk o njihovi
prisotnosti v Lampmanovi pesmi nima zgolj kompozijske, marveč tudi
tematsko vrednost, in kaže, da se je Lampman v želji, da bi Dollarda pri-
kazal kot nacionalnega zgodovinskega junaka, z izpustitvijo »plemeni-
tih« Indijancev hote ali nehote naslanjal na isti lojalistični mit, ki staro-
selce hierarhično podreja, kakor kasneje Pratt.
Razmerje med spoznavnimi in afektivnimi prvinami, ki je najpo-
membnejši dejavnik interpelacije bralca, se pri Lampmanu osredinja v
afektivnih nasprotnostih, ki izhajajo iz opisnih kontrastov med idiličnim
življenja Francozov in oblegano Daulacovo četico ter med oblegano četi-
111 Kennedy, Lampman.
112 Isto.
nja. Vendar pri Lampmanu ostaja odprto vprašanje, koliko je v nekate-
rih primerih selekcija njegova in koliko je ni prevzel že po svojih virih.
To pa seveda lahko relativizira tudi Lampmanovo nacionalnoideološko
motivacijo za pisanje pesmi, čeprav na drugi strani lahko nakazuje, da je
Lampman bolj ali manj nekritično sprejel spodbude prav tistih zgodovi-
narjev, ki so v Dollardovem poizkusu iskali nacionalno pomembni, tako
rekoč utemeljitveni dogodek.111
Sama pesem se prične in medias res, s čimer Lampman hote ali ne-
hote – zaradi privzemanja virov – prepreči dvome o Daulacovi/Dollar-
dovi pravi motivaciji za podvig. Za namen pesmi je še pomembneje, da
pripovedovalec s tem prepreči možne pomisleke o neučinkovitosti in sa-
mouničevalnosti Daulacove namere, ki je iz historičnih virov sicer raz-
meroma jasno razvidna. Še posebej pomembni sta v pesnitvi dve izpusti-
tvi. Prva zadeva način, kako naj bi bila Dollardova četa poražena, saj naj
bi Dollard sestavil improvizirano granato, ki jo je razneslo sredi njego-
vih tovarišev, jih nekaj ubilo, na ta način pa naj bi bila odprta možnost za
irokeški vpad mednje. Lampman je prav na tem mestu v primerjavi s pr-
vimi osnutki pesmi izpustil devetindvajset vrstic, ki so opisovale iroke-
ški napad, s čimer je predvsem dosegel, da se bralec poistoveti z natančno
določenimi spoznavnimi prvinami, nepotrebne prvine, kakršna je v tem
primeru epizoda z granato, pa je izpustil. Druga izpustitev zadeva priso-
tnost huronskih in algonkijskih Indijancev v Dollardovi obrambi. Molk
glede njihove prisotnosti je razumljiv, saj omogoča veliko bolj hierarhizi-
rano, vrednostno opredeljeno predstavitev civiliziranih belcev v odnosu
do divjaških Irokezov. Lampman se tako izogne eksplicitnosti Parkma-
na, ki že z uporabljenim diskurzom – da so huronski in algonkijski In-
dijanci »stali na mestu voljno, z obupom namesto poguma«112 – jasno
kaže, da se na Indijance ni (bilo) možno zanesti. Vendar molk o njihovi
prisotnosti v Lampmanovi pesmi nima zgolj kompozijske, marveč tudi
tematsko vrednost, in kaže, da se je Lampman v želji, da bi Dollarda pri-
kazal kot nacionalnega zgodovinskega junaka, z izpustitvijo »plemeni-
tih« Indijancev hote ali nehote naslanjal na isti lojalistični mit, ki staro-
selce hierarhično podreja, kakor kasneje Pratt.
Razmerje med spoznavnimi in afektivnimi prvinami, ki je najpo-
membnejši dejavnik interpelacije bralca, se pri Lampmanu osredinja v
afektivnih nasprotnostih, ki izhajajo iz opisnih kontrastov med idiličnim
življenja Francozov in oblegano Daulacovo četico ter med oblegano četi-
111 Kennedy, Lampman.
112 Isto.
