Page 198 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 198
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
ali Tschachler v zvezi s Prattom, je eden od razlogov za to najbrž odso-
tnost ustreznega angleškega junaka, ki ne bi bil, tako kot angleški gene-
ral Wolfe, nesprejemljiv za francosko govorečo skupnost.108 Lampman se
je zato raje osredotočil na domnevno zgodovinski dogodek z domnev-
no zgodovinskim junakom, pri tem pa ni povsem jasno, v kolikšni meri
se je zavedal sporne vloge izbrane figure. Adam Dollard – Lampmanov
Daulac – naj bi bil namreč v različici, ki ji je sledil Lampman, petindvaj-
setletni poklicni vojak, ki naj bi s skupinico prostovoljcev preprečil po-
vezavo dveh irokeških formacij in tako kljub porazu preprečil napad In-
dijancev na francoska kolonizirana ozemlja. Takšna je bila vsaj prevladu-
joča obravnava Dollardovega dosežka med francoskimi nacionalistični-
mi zgodovinarji ob koncu 19. stoletja, pa tudi v zgodovinopisju Franci-
sa Parkmana, za katerega Margaret Kennedy dokazuje, da je bil najbrž
Lampmanov edini vir.109
V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja se je v anglokanadski histo-
riografiji pojavil resen dvom o tem, ali je Dollardov podvig sploh vreden
zgodovinske pozornosti. Novejše zgodovinske teorije so dogodek razla-
gale v kontekstu trgovine s kožuhovino, od katere so bili odvisni prebi-
valci takratne Ville-Marie (današnjega Montreala) in katere pot so blo-
kirala irokeška plemena, da bi uničila kolonijo. Dollard, ki naj bi s sme-
lim načrtom Irokezom želel iztrgati kožuhovino, je zaradi domnevnih
ugodnosti, ki jih je pri tem pričakoval zase, predvsem v popularni kultu-
ri 20. stoletja izgubil status zgodovinskega junaka in obveljal kot nepre-
mišljeni koristolovec.110 Lampman je tudi glede na svoj domnevni vir do-
godek temeljito oklestil. Podobno kot pri Prattu je tudi pri njem bistve-
na izbira detajlov in dejstev, ki jih vključi v pesem; spoznavne prvine, ki
nagovarjajo kanadskega bralca, pridobivajo svojo vrednost iz dokumen-
tarnega konteksta, natančneje, iz njegovega vključevanja in izključeva-
108 Glej v pričujoči knjigi na strani 185 opombo 72.
109 Margaret Kennedy, Lampman and the Canadian Thermopylae ‚At the Long Sault: May, 1660‘, Ca-
nadian Poetry 1 (1977), http://uwo.ca/english/canadianpoetry/cpjrn/vol01/kennedy.htm#bk9.
110 Ena zanimivejših ironizacij revizionističnih teorij se pojavi v že omenjeni knjigi Barneyjeva verzi-
ja Mordecaija Richlerja, kjer po tem, ko novi lastniki preimenujejo bivališče glavnega junaka v Le
châteu Dollard des Ormeaux in med stanovalci zaokroži protestna peticija, preberemo: Za mitske-
ga heroja Nove Francije Dollarda in njegovih šestnajst kompanjonov nekateri pravijo, da so se ob
brzicah pri Long Saultu spopadli s hordo irokeške drhali in junaško žrtvovali življenje za Montre-
al, no, za Ville Marie, kot se mu je reklo leta 1660. No, zlobni jeziki pa znajo povedati drugače. Da je
bil Adam Dollard eden od trgovcev s krznom, ki je prežal na lastno korist, in ga je doletel zaslužen
konec, ko so njegovo lovsko bando iz zasede napadli Indijanci. Ni važno … Richler, Barneyjeva verzi-
ja, 94. Sicer pa prim. Peter Stone, Dollard des Ormeaux – Unwitting Hero of Long Sault, Suite101,
Canadian History, 16. avgust 2010, http://www.suite101.com/content/dollard–des–ormeaux–––un-
witting–hero–of–long–sault–a274874; Redekop, Authority and the Margins, 45.
ali Tschachler v zvezi s Prattom, je eden od razlogov za to najbrž odso-
tnost ustreznega angleškega junaka, ki ne bi bil, tako kot angleški gene-
ral Wolfe, nesprejemljiv za francosko govorečo skupnost.108 Lampman se
je zato raje osredotočil na domnevno zgodovinski dogodek z domnev-
no zgodovinskim junakom, pri tem pa ni povsem jasno, v kolikšni meri
se je zavedal sporne vloge izbrane figure. Adam Dollard – Lampmanov
Daulac – naj bi bil namreč v različici, ki ji je sledil Lampman, petindvaj-
setletni poklicni vojak, ki naj bi s skupinico prostovoljcev preprečil po-
vezavo dveh irokeških formacij in tako kljub porazu preprečil napad In-
dijancev na francoska kolonizirana ozemlja. Takšna je bila vsaj prevladu-
joča obravnava Dollardovega dosežka med francoskimi nacionalistični-
mi zgodovinarji ob koncu 19. stoletja, pa tudi v zgodovinopisju Franci-
sa Parkmana, za katerega Margaret Kennedy dokazuje, da je bil najbrž
Lampmanov edini vir.109
V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja se je v anglokanadski histo-
riografiji pojavil resen dvom o tem, ali je Dollardov podvig sploh vreden
zgodovinske pozornosti. Novejše zgodovinske teorije so dogodek razla-
gale v kontekstu trgovine s kožuhovino, od katere so bili odvisni prebi-
valci takratne Ville-Marie (današnjega Montreala) in katere pot so blo-
kirala irokeška plemena, da bi uničila kolonijo. Dollard, ki naj bi s sme-
lim načrtom Irokezom želel iztrgati kožuhovino, je zaradi domnevnih
ugodnosti, ki jih je pri tem pričakoval zase, predvsem v popularni kultu-
ri 20. stoletja izgubil status zgodovinskega junaka in obveljal kot nepre-
mišljeni koristolovec.110 Lampman je tudi glede na svoj domnevni vir do-
godek temeljito oklestil. Podobno kot pri Prattu je tudi pri njem bistve-
na izbira detajlov in dejstev, ki jih vključi v pesem; spoznavne prvine, ki
nagovarjajo kanadskega bralca, pridobivajo svojo vrednost iz dokumen-
tarnega konteksta, natančneje, iz njegovega vključevanja in izključeva-
108 Glej v pričujoči knjigi na strani 185 opombo 72.
109 Margaret Kennedy, Lampman and the Canadian Thermopylae ‚At the Long Sault: May, 1660‘, Ca-
nadian Poetry 1 (1977), http://uwo.ca/english/canadianpoetry/cpjrn/vol01/kennedy.htm#bk9.
110 Ena zanimivejših ironizacij revizionističnih teorij se pojavi v že omenjeni knjigi Barneyjeva verzi-
ja Mordecaija Richlerja, kjer po tem, ko novi lastniki preimenujejo bivališče glavnega junaka v Le
châteu Dollard des Ormeaux in med stanovalci zaokroži protestna peticija, preberemo: Za mitske-
ga heroja Nove Francije Dollarda in njegovih šestnajst kompanjonov nekateri pravijo, da so se ob
brzicah pri Long Saultu spopadli s hordo irokeške drhali in junaško žrtvovali življenje za Montre-
al, no, za Ville Marie, kot se mu je reklo leta 1660. No, zlobni jeziki pa znajo povedati drugače. Da je
bil Adam Dollard eden od trgovcev s krznom, ki je prežal na lastno korist, in ga je doletel zaslužen
konec, ko so njegovo lovsko bando iz zasede napadli Indijanci. Ni važno … Richler, Barneyjeva verzi-
ja, 94. Sicer pa prim. Peter Stone, Dollard des Ormeaux – Unwitting Hero of Long Sault, Suite101,
Canadian History, 16. avgust 2010, http://www.suite101.com/content/dollard–des–ormeaux–––un-
witting–hero–of–long–sault–a274874; Redekop, Authority and the Margins, 45.
