Page 196 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 196
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
Na svet prišli smo v Kanadi, v deželi, ki Bog nad njo bedi,
postali smo življenje Kanade, njeno meso in njena kri;
in mi, ljudje iz Kanade, kjerkoli že, s ponosom znamo
reči, da rojeni v Kanadi – pod britansko smo bili zastavo.
Emily Pauline Johnson, Canadian Born, http://www.canadianpoetry.ca/
confederation/johnson/canadian_born/index.htm.98
Da je nacionalna poezija konfederacijskih pesnikov še izrazito pod
vplivom imperializma Velike Britanije in kolonialistična, je pravzaprav
enako kot v tematikah vidno v privzemanju tehnik in metod angleških
pesnikov. Po splošnem prepričanju gre predvsem za vplive Keatsa, Shel-
leyja, Wordswortha, Coleridgea, Tennysona, Rossettija, Swinburnea,
Matthewa Arnolda in Browninga, od Američanov pa Emersona in delo-
ma Withmana. George Woodcock ob tem opozarja, da so tuje doktrine,
npr. transcendentalizem ali doktrino fabianizma, sprejemali oslabljeno
in neradikalno,99 kar je mogoče pripisati istemu vzroku, zaradi katerega
neradikalnost v slovenski literaturi opaža Boris Paternu: to je šibka na-
cionalnokulturna identifikacija, ki so ji skrajnosti grožnja in jih v imenu
konstrukcije identitete že vnaprej uravnovesi. Tako Woodcock kot Nor-
man Newton se strinjata, da je nacionalni etos skupaj s konzervativno
družbeno bazo zaviral talent konfederacijskih pesnikov.100 Osredotoče-
nost na naravo, ki so jo spodbujali tudi zunanji dejavniki – npr. uredni-
ška politika ameriških časopisov in ameriško mnenje o Kanadčanih kot
o pesnikih narave –, je bila obenem problematična točka zaradi zane-
marjanja drugih tematik in zaradi zastarelih romantičnih vzrocev, a tudi
točka, ki jih je ločevala tako od britanske kot od ameriške tradicije.101 Za
največjega nacionalista velja Charles G. D. Roberts in dejansko je vpra-
šanje kanadske kulturne identitete v njegovih pesmih najbolj otipljivo, a
le zato, ker je patriotizem v njih izrazito retoričen, kar je opažal že Lam-
pman, in so zato za analizo manj zanimive. Robertsove pesmi po mnenju
98 Pauline Johnson, mešanka iz zakona med Indijancem in Angležinjo, v predgovoru k zbirki Canadian
Born sicer eksplicitno nagovarja kanadske bralce ne glede na raso oziroma barvo kože. Glede na njen
izvor to ni nenavadno, vendar je njeno literarno in kulturno pozicijo težko opredeliti. Na eni strani
se je zavedala negativnega položaja staroselcev in ga mestoma portretirala; na drugi strani je njeni
poeziji mogoče očitati, da je izraz zgodnjega anglokanadskega nacionalizma in slavljenja evropskih
kulturnih vrednot, kar je mogoče videti tudi v citirani pesmi.
99 George Woodcock, Introduction, v: Canadian writers and their works: poetry series, ur. Robert Lecker,
Jack David, in Ellen Quingley, let. 2 (Downsview, ON: ECW Press, 1983), 5–23.
100 Isto, 10; Newton, Classical Canadian, 44 isl.
101 John Ower, Portraits of the landscape as poet: Canadian nature as aesthetic symbol in three confed-
eration writers, v: Twentieth century essays on Confederation Literature, ur. Lorraine McMullen (Ottawa
Canada: Tecumseh Press, 1976), 149; Edgar, Canadian Poetry, 121–122; Doyle, Canadian Poetry.
Na svet prišli smo v Kanadi, v deželi, ki Bog nad njo bedi,
postali smo življenje Kanade, njeno meso in njena kri;
in mi, ljudje iz Kanade, kjerkoli že, s ponosom znamo
reči, da rojeni v Kanadi – pod britansko smo bili zastavo.
Emily Pauline Johnson, Canadian Born, http://www.canadianpoetry.ca/
confederation/johnson/canadian_born/index.htm.98
Da je nacionalna poezija konfederacijskih pesnikov še izrazito pod
vplivom imperializma Velike Britanije in kolonialistična, je pravzaprav
enako kot v tematikah vidno v privzemanju tehnik in metod angleških
pesnikov. Po splošnem prepričanju gre predvsem za vplive Keatsa, Shel-
leyja, Wordswortha, Coleridgea, Tennysona, Rossettija, Swinburnea,
Matthewa Arnolda in Browninga, od Američanov pa Emersona in delo-
ma Withmana. George Woodcock ob tem opozarja, da so tuje doktrine,
npr. transcendentalizem ali doktrino fabianizma, sprejemali oslabljeno
in neradikalno,99 kar je mogoče pripisati istemu vzroku, zaradi katerega
neradikalnost v slovenski literaturi opaža Boris Paternu: to je šibka na-
cionalnokulturna identifikacija, ki so ji skrajnosti grožnja in jih v imenu
konstrukcije identitete že vnaprej uravnovesi. Tako Woodcock kot Nor-
man Newton se strinjata, da je nacionalni etos skupaj s konzervativno
družbeno bazo zaviral talent konfederacijskih pesnikov.100 Osredotoče-
nost na naravo, ki so jo spodbujali tudi zunanji dejavniki – npr. uredni-
ška politika ameriških časopisov in ameriško mnenje o Kanadčanih kot
o pesnikih narave –, je bila obenem problematična točka zaradi zane-
marjanja drugih tematik in zaradi zastarelih romantičnih vzrocev, a tudi
točka, ki jih je ločevala tako od britanske kot od ameriške tradicije.101 Za
največjega nacionalista velja Charles G. D. Roberts in dejansko je vpra-
šanje kanadske kulturne identitete v njegovih pesmih najbolj otipljivo, a
le zato, ker je patriotizem v njih izrazito retoričen, kar je opažal že Lam-
pman, in so zato za analizo manj zanimive. Robertsove pesmi po mnenju
98 Pauline Johnson, mešanka iz zakona med Indijancem in Angležinjo, v predgovoru k zbirki Canadian
Born sicer eksplicitno nagovarja kanadske bralce ne glede na raso oziroma barvo kože. Glede na njen
izvor to ni nenavadno, vendar je njeno literarno in kulturno pozicijo težko opredeliti. Na eni strani
se je zavedala negativnega položaja staroselcev in ga mestoma portretirala; na drugi strani je njeni
poeziji mogoče očitati, da je izraz zgodnjega anglokanadskega nacionalizma in slavljenja evropskih
kulturnih vrednot, kar je mogoče videti tudi v citirani pesmi.
99 George Woodcock, Introduction, v: Canadian writers and their works: poetry series, ur. Robert Lecker,
Jack David, in Ellen Quingley, let. 2 (Downsview, ON: ECW Press, 1983), 5–23.
100 Isto, 10; Newton, Classical Canadian, 44 isl.
101 John Ower, Portraits of the landscape as poet: Canadian nature as aesthetic symbol in three confed-
eration writers, v: Twentieth century essays on Confederation Literature, ur. Lorraine McMullen (Ottawa
Canada: Tecumseh Press, 1976), 149; Edgar, Canadian Poetry, 121–122; Doyle, Canadian Poetry.
