Page 194 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 194
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
loškega apela. To je posebej razvidno iz pozornosti, ki jo pripovedovalec
posveti razpravam in napadom poslanca Blaka na Macdonaldov projekt.
Pomen parlamentarnih napadov na gradnjo čezcelinske železnice je mo-
goče videti ne le v objektivizaciji epskega gradiva, ampak je z njimi pod-
krepljena pozivna moč spoznavnih prvin. Macdonaldovi in Blakovi boji
so pravzaprav »miselni boj«, s pomočjo katerih Pratt prikaže dolgoroč-
ni triumf Macdonaldove vizije: vizije razširjene države, ki je ne zausta-
vijo ne Macdonaldova bolezen ne začasna odstavitev z oblasti zaradi ko-
rupcijske afere ne indijanski upori, ki so divjali v času gradnje železnice.95
Prav odnos do indijanskih uporov je značilen, če ga primerjamo s kasnejši-
mi reprezentacijami istih zgodovinskih dogodkov. Pratt neposredno ne
omenja dejstva, da je prvi od obeh uporov, na katera se nanaša, izbruhnil,
med drugim, zaradi strahu pred Konfederacijo. Omenja sicer Macdo-
naldove dvome, a jih zaključi z avtoritarno, prepričevalno vizijo, v okvi-
ru katere je zadušitev upora in smrt (obešenje) njegovega vodje samo pra-
vična – in nujna – posledica za smrti, ki jih je v predhodnem uporu pov-
zročil dvom o viziji skupne države:
but must sound
Crash the Satanic game, reveberate
A shot fifteen years after it was fired
/…./
The noose was for the shot: ‘twas blood for blood;
The death of Riel for the death of Scott.
toda – je moral še zvok
se vsiliti v satansko igro, odmevati
strel, izstreljen pred petnajstimi leti
/…./
Zanka je prišla za strel: kri za prelito kri,
s smrtjo Riela naj se smrt Scotta oddolži.
Complete poems 2, 243–244, v. 1399–1409.
95 Gre za dva upora. Pratt se neposredno nanaša na severozahodni upor, ki je izbruhnil leta 1885 zara-
di socialnega nemira med Indijanci, Metisi, pa tudi belci, med slednjimi, ker so pričakovali drugačno
traso železnice. Upor je vodil Metis Louis Riel (1844–1885), ki je bil že vodja t. i. upora pri Rdeči reki
petnajst let prej, ko se je lokalno prebivalstvo današnje Manitobe v strahu pred novo oblastjo upi-
ralo priključitvi Konfederaciji. Oba upora je Macdonald brezkompromisno zadušil, Riel pa je bil
po severzoahodnem uporu obsojen na smrt z obešenjem zaradi veleizdaje. Pratt sodbo prikaže kot
povračilo za eksekucije, predvsem za usmrtitev s streljanjem enega izmed nasprotnikov upora pri
Rdeči reki, Thomasa Scotta (c. 1842–70), ki jo je bil tedaj odobril Riel.
loškega apela. To je posebej razvidno iz pozornosti, ki jo pripovedovalec
posveti razpravam in napadom poslanca Blaka na Macdonaldov projekt.
Pomen parlamentarnih napadov na gradnjo čezcelinske železnice je mo-
goče videti ne le v objektivizaciji epskega gradiva, ampak je z njimi pod-
krepljena pozivna moč spoznavnih prvin. Macdonaldovi in Blakovi boji
so pravzaprav »miselni boj«, s pomočjo katerih Pratt prikaže dolgoroč-
ni triumf Macdonaldove vizije: vizije razširjene države, ki je ne zausta-
vijo ne Macdonaldova bolezen ne začasna odstavitev z oblasti zaradi ko-
rupcijske afere ne indijanski upori, ki so divjali v času gradnje železnice.95
Prav odnos do indijanskih uporov je značilen, če ga primerjamo s kasnejši-
mi reprezentacijami istih zgodovinskih dogodkov. Pratt neposredno ne
omenja dejstva, da je prvi od obeh uporov, na katera se nanaša, izbruhnil,
med drugim, zaradi strahu pred Konfederacijo. Omenja sicer Macdo-
naldove dvome, a jih zaključi z avtoritarno, prepričevalno vizijo, v okvi-
ru katere je zadušitev upora in smrt (obešenje) njegovega vodje samo pra-
vična – in nujna – posledica za smrti, ki jih je v predhodnem uporu pov-
zročil dvom o viziji skupne države:
but must sound
Crash the Satanic game, reveberate
A shot fifteen years after it was fired
/…./
The noose was for the shot: ‘twas blood for blood;
The death of Riel for the death of Scott.
toda – je moral še zvok
se vsiliti v satansko igro, odmevati
strel, izstreljen pred petnajstimi leti
/…./
Zanka je prišla za strel: kri za prelito kri,
s smrtjo Riela naj se smrt Scotta oddolži.
Complete poems 2, 243–244, v. 1399–1409.
95 Gre za dva upora. Pratt se neposredno nanaša na severozahodni upor, ki je izbruhnil leta 1885 zara-
di socialnega nemira med Indijanci, Metisi, pa tudi belci, med slednjimi, ker so pričakovali drugačno
traso železnice. Upor je vodil Metis Louis Riel (1844–1885), ki je bil že vodja t. i. upora pri Rdeči reki
petnajst let prej, ko se je lokalno prebivalstvo današnje Manitobe v strahu pred novo oblastjo upi-
ralo priključitvi Konfederaciji. Oba upora je Macdonald brezkompromisno zadušil, Riel pa je bil
po severzoahodnem uporu obsojen na smrt z obešenjem zaradi veleizdaje. Pratt sodbo prikaže kot
povračilo za eksekucije, predvsem za usmrtitev s streljanjem enega izmed nasprotnikov upora pri
Rdeči reki, Thomasa Scotta (c. 1842–70), ki jo je bil tedaj odobril Riel.
