Page 193 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 193
Kanadska imaginacija – analiza poezije
lom o ironičnosti tega konca91 bi bilo odveč v njem iskati pripovedoval-
čevo namerno ironijo. Ne le, da je Pratt tudi v tem primeru dosledno sle-
dil dejstvom, predvsem je iz zadnjega odseka pesnitve jasno, da je odpo-
ved simbolnemu triumfu namerna:
Silver or gold? Van Horne had rumbled ‘Iron.’
No flags or bands announced this ceremony,
No Morse in circulation through the world,
And though the vital words like Eagle Pass,
Craigellachie, were trembling in their belfries,
No hands were at the ropes. The air was taut
With silences as rigid as the spruces
Forming the background in November mist.
Srebrn ali zlat? Van Horn je bil zagodrnjal: ‘železen’.
In nič zastav, nič godbe, ki bi naznanjale slovesnost,
nič morsejevih znakov, poslanih vsenaokrog po svetu;
čeprav so jim v mislih odzvanjale usodne besede,
kot sta Orlov prelaz in Craigellachie,
nobena roka ni počivala na traku. Zrak je bil zategnjen
s tišino in nepremičen kakor smreke,
ki so izginjale v ozadju sredi novembrskih meglic.
Complete poems 2, 248, v. 1534–1544.
Zmagovito delo – zmaga nad lovrencijskim kuščarjem – je do tega
trenutka že dokočano, pravi triumf pa je opisan v odseku prej in zadeva
zagotovitev ustrezne finančne konstrukcije, ki šele omogoči tudi zmago
nad teritorijem.92 Zato tudi na videz antiklimaktični konec sklepnih se-
kvenc ne spodmakne avtoritativnega zaprtja narative, ki se sklene z zgo-
raj citiranimi verzi o klicu identitete in s podobo premaganega kuščarja,
ki se zatopi še globlje v spanec.93
Poleg končnega zaprtja narative je njena trdnost dosežena predvsem
z retoričnim slogom, ki obvladuje velike širine na prvi pogled nepesni-
škega gradiva, zaradi česar Johnson Prattovo pesnjenje implicitno pri-
merja z gradnjo železnice, in sicer kot udejanjanje naroda na ravni pe-
sniške imaginacije.94 Jezik se torej dejansko izkaže kot dvojno sredstvo
v oblikovanju pesnitve: kot retorično sredstvo, a tudi kot sredstvo ideo-
91 Bentley, Colonial Colonizing; Johnson, Brébeuf.
92 Tschachler, The Cost of Story, 102.
93 Pratt, Complete poems 2, 250, v. 1616–1626.
94 Johnson, Brébeuf, 140. Podobno primerjavo, le da je tam že del pesniške izjave, bomo kasneje srečali
pri Johnu Newlovu.
lom o ironičnosti tega konca91 bi bilo odveč v njem iskati pripovedoval-
čevo namerno ironijo. Ne le, da je Pratt tudi v tem primeru dosledno sle-
dil dejstvom, predvsem je iz zadnjega odseka pesnitve jasno, da je odpo-
ved simbolnemu triumfu namerna:
Silver or gold? Van Horne had rumbled ‘Iron.’
No flags or bands announced this ceremony,
No Morse in circulation through the world,
And though the vital words like Eagle Pass,
Craigellachie, were trembling in their belfries,
No hands were at the ropes. The air was taut
With silences as rigid as the spruces
Forming the background in November mist.
Srebrn ali zlat? Van Horn je bil zagodrnjal: ‘železen’.
In nič zastav, nič godbe, ki bi naznanjale slovesnost,
nič morsejevih znakov, poslanih vsenaokrog po svetu;
čeprav so jim v mislih odzvanjale usodne besede,
kot sta Orlov prelaz in Craigellachie,
nobena roka ni počivala na traku. Zrak je bil zategnjen
s tišino in nepremičen kakor smreke,
ki so izginjale v ozadju sredi novembrskih meglic.
Complete poems 2, 248, v. 1534–1544.
Zmagovito delo – zmaga nad lovrencijskim kuščarjem – je do tega
trenutka že dokočano, pravi triumf pa je opisan v odseku prej in zadeva
zagotovitev ustrezne finančne konstrukcije, ki šele omogoči tudi zmago
nad teritorijem.92 Zato tudi na videz antiklimaktični konec sklepnih se-
kvenc ne spodmakne avtoritativnega zaprtja narative, ki se sklene z zgo-
raj citiranimi verzi o klicu identitete in s podobo premaganega kuščarja,
ki se zatopi še globlje v spanec.93
Poleg končnega zaprtja narative je njena trdnost dosežena predvsem
z retoričnim slogom, ki obvladuje velike širine na prvi pogled nepesni-
škega gradiva, zaradi česar Johnson Prattovo pesnjenje implicitno pri-
merja z gradnjo železnice, in sicer kot udejanjanje naroda na ravni pe-
sniške imaginacije.94 Jezik se torej dejansko izkaže kot dvojno sredstvo
v oblikovanju pesnitve: kot retorično sredstvo, a tudi kot sredstvo ideo-
91 Bentley, Colonial Colonizing; Johnson, Brébeuf.
92 Tschachler, The Cost of Story, 102.
93 Pratt, Complete poems 2, 250, v. 1616–1626.
94 Johnson, Brébeuf, 140. Podobno primerjavo, le da je tam že del pesniške izjave, bomo kasneje srečali
pri Johnu Newlovu.
