Page 171 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 171
Kanadska imaginacija – analiza poezije
gre za pesništvo, ki se približuje ali pa že spada v epsko vrsto, ta pa je do-
vzetnejša za vnos ideološke interpelacije od lirskega pesništva, še zlasti
tistega, ki s svojo kratko obliko nudi najmanj možnosti za uvajanje spo-
znavnih prvin, ki bi poskrbele za bralčevo identifikacijo ob ideološki in-
terpelaciji.19
Razumevanje »dolge pesmi« je bilo v Kanadi precej raznoliko –
New, denimo, opredeli kar enajst narativnih vzorcev takšne pesmi20 –,
zato ne presenečajo očitki, da gre za nejasen pojem. Še zlasti bi ta očitek
mogli nameniti Fryjevim definicijam, ki to zvrst neposredno povežejo
z mitotvorjem.21 Druga posebnost zvrsti je razmerje med tekstom in vi-
rom narative kot intertekstom; Dorothy Livesay, ki je tako rekoč izumi-
la izraz »the long poem«, namreč opozarja, da takšna pesem temelji na
dokumentiranih dejstvih nekega zgodovinskega dogajanja, ki so pona-
vadi nanizana brez fikcijskih vložkov.22 Magdalene Redekop prav to rav-
novesje med dokumentom kot historičnim dejstvom in njegovo znotraj-
tekstualno interpretacijo razume kot temelj poenotujoče interpretativ-
ne zgodovinske in lahko bi rekli nacionalne narative.23 V tej vlogi nena-
zadnje nastopa način, kako so v narativi izpostavljeni detajli, ki so, kakor
opozarja D. M. R. Bentley, nanizani posredno ali neposredno iz izvorne-
ga dokumenta. Nihajoč med mitičnim časom epike in osebnim časom li-
rike naj bi delovali kot zapis ali kronika v sebi neprotislovnih kulturnih
enot.24 Narativo tako nanizani detajli po mojem mnenju predvsem po-
enotijo in jo, kot ugotavlja Stouck, oddaljujejo od »dramatičnosti« či-
ste lirike, kjer pesnik ne zakriva svojega morebiti konfliktnega razmer-
ja z družbo.25 Seveda je »dramatičnost« potrebno razumeti kot ricoeur-
jevsko oziroma bahtinovsko dialoškost; se pravi kot afektivno konflik-
tnost, ki bi pomenila tudi neideološki odziv. Pesnitev oziroma dolga pe-
sem kot žanr torej subvertira neideološko strukturo, ne le ker se izmika
čisti liriki, marveč tudi zato, ker s svojim vztrajanjem pri dokumentar-
19 O vlogi spoznavnih in afektivnih prvin v ideološkem in fikcijskem besedilu gl. v pričujoči knjigi v po-
glavju Literatura, ideološkost in imaginarno.
20 New, Literature in English.
21 Frye, Conclusion.
22 Anne Archer, The Story of an Affinity: D. G. Jones, Archibald Lampman, and ‚Kate These Flowers‘,
Canadian Literature, št. 122–123 (1988), 43.
23 Magdalene Redekop, Authority and the Margins of Escape in Brébeuf and His Brethren, Open Let-
ter 6, št. 2–3 (1985), 47 isl.
24 D. R. M. Bentley, Essay 6: Colonial Colonizing – the Long Poem on Canada, Canadian Poetry:
An Electronic Resource, Mnemographia Canadiensis: Essays on Memory, Community, and Environment
in Canada (Volume 1), 7. junij 2004, http://www.canadianpoetry.ca/architexts/mnemographia_ca-
nadensis/essay _6.htm.
25 Stouck, Notes on the Canadian, 16 isl.
gre za pesništvo, ki se približuje ali pa že spada v epsko vrsto, ta pa je do-
vzetnejša za vnos ideološke interpelacije od lirskega pesništva, še zlasti
tistega, ki s svojo kratko obliko nudi najmanj možnosti za uvajanje spo-
znavnih prvin, ki bi poskrbele za bralčevo identifikacijo ob ideološki in-
terpelaciji.19
Razumevanje »dolge pesmi« je bilo v Kanadi precej raznoliko –
New, denimo, opredeli kar enajst narativnih vzorcev takšne pesmi20 –,
zato ne presenečajo očitki, da gre za nejasen pojem. Še zlasti bi ta očitek
mogli nameniti Fryjevim definicijam, ki to zvrst neposredno povežejo
z mitotvorjem.21 Druga posebnost zvrsti je razmerje med tekstom in vi-
rom narative kot intertekstom; Dorothy Livesay, ki je tako rekoč izumi-
la izraz »the long poem«, namreč opozarja, da takšna pesem temelji na
dokumentiranih dejstvih nekega zgodovinskega dogajanja, ki so pona-
vadi nanizana brez fikcijskih vložkov.22 Magdalene Redekop prav to rav-
novesje med dokumentom kot historičnim dejstvom in njegovo znotraj-
tekstualno interpretacijo razume kot temelj poenotujoče interpretativ-
ne zgodovinske in lahko bi rekli nacionalne narative.23 V tej vlogi nena-
zadnje nastopa način, kako so v narativi izpostavljeni detajli, ki so, kakor
opozarja D. M. R. Bentley, nanizani posredno ali neposredno iz izvorne-
ga dokumenta. Nihajoč med mitičnim časom epike in osebnim časom li-
rike naj bi delovali kot zapis ali kronika v sebi neprotislovnih kulturnih
enot.24 Narativo tako nanizani detajli po mojem mnenju predvsem po-
enotijo in jo, kot ugotavlja Stouck, oddaljujejo od »dramatičnosti« či-
ste lirike, kjer pesnik ne zakriva svojega morebiti konfliktnega razmer-
ja z družbo.25 Seveda je »dramatičnost« potrebno razumeti kot ricoeur-
jevsko oziroma bahtinovsko dialoškost; se pravi kot afektivno konflik-
tnost, ki bi pomenila tudi neideološki odziv. Pesnitev oziroma dolga pe-
sem kot žanr torej subvertira neideološko strukturo, ne le ker se izmika
čisti liriki, marveč tudi zato, ker s svojim vztrajanjem pri dokumentar-
19 O vlogi spoznavnih in afektivnih prvin v ideološkem in fikcijskem besedilu gl. v pričujoči knjigi v po-
glavju Literatura, ideološkost in imaginarno.
20 New, Literature in English.
21 Frye, Conclusion.
22 Anne Archer, The Story of an Affinity: D. G. Jones, Archibald Lampman, and ‚Kate These Flowers‘,
Canadian Literature, št. 122–123 (1988), 43.
23 Magdalene Redekop, Authority and the Margins of Escape in Brébeuf and His Brethren, Open Let-
ter 6, št. 2–3 (1985), 47 isl.
24 D. R. M. Bentley, Essay 6: Colonial Colonizing – the Long Poem on Canada, Canadian Poetry:
An Electronic Resource, Mnemographia Canadiensis: Essays on Memory, Community, and Environment
in Canada (Volume 1), 7. junij 2004, http://www.canadianpoetry.ca/architexts/mnemographia_ca-
nadensis/essay _6.htm.
25 Stouck, Notes on the Canadian, 16 isl.
