Page 168 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 168
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
generacijo t. i. konfederacijskih pesnikov, čeprav med njihove sodobni-
ke prištevamo tudi deloma indijansko pesnico Pauline Johnson (1862–
1913), in za pesnike pred njimi je značilno, da Indijancev ne dojemajo kot
nosilcev mitov, ki bi zajemali specifično človekovo bivanjsko opredelje-
nost v deželi, marveč kot bolj ali manj nevarno in sovražno okolje. Ter-
ry Goldie opozicionalnost odnosa belcev do staroselcev zajame v petih
točkah, ki so posebej jasno zaznavne prav v literarnem ustvarjanju in mi
bodo kasneje služile kot možen interpretativni okvir za razumevanje pe-
sniških besedil. Prvi dve lastnosti, ki jih opaža, se navezujeta na tisto te-
matsko stalnico, na katero je opozoril že John Moss: to sta seksualnost in
nasilje, dve nasprotji – privlačnost in odbojnost, skušnjava čutne deklice,
ki je vabilo k obnovitvi pastorale nove dežele, in strah pred divjim bojev-
nikom, ki predstavlja sovražno naravo. Pravzaprav gre za dva stereotipa,
ki nastopata v imaginaciji belcev: zli drugi (negativni stereotip: tisto, za
kar se bojimo, da bomo postali) in dobri drugi (pozitivni stereotip: tisto,
za kar se bojimo, da tega ne moremo doseči).8 Opozicionalnost dobre-
ga in zlega se v odnosu do jezika staroselcev kot tretjem središču belčeve
reprezentacije preseli navznoter. Jezik staroselcev je govorni jezik, kar v
percepciji prišleka zopet lahko pooseblja tujost dežele (nerazumevanje)
ali spajanje z njo (inkantacijskost jezika; pozitivni stik z numinoznim)
– z inkantacijskostjo govornega jezika pa je deloma povezano razumeva-
nje indijanskega misticizma, v katerem se osredišča način dojemanja nu-
minoznega, ki je bodisi tremens bodisi fascinans, in od tod v kanadski
imaginaciji spet vodi bodisi v odtujenost ali v istovetenje s staroselci. In
slednjič: Indijanci in Inuiti so v literarnih reprezentacijah predstavljeni
skoraj izključno v svoji predhistoričnosti, kar pomeni, da niso prikazani
kot sodobniki, celo ne v pravšnji (verjetni) historični luči, ampak v luči,
ki ustreza idealizirajoči predstavi o njih; natančneje: v okviru mita o zla-
ti dobi, ki je povezan z dobo pred priseljevanjem, pri tem pa lahko zade-
va bodisi zlato dobo belca – tj. imaginarij časa pred stikom – bodisi zla-
to dobo Indijanca.9 V vseh petih točkah, ki jih navaja Goldie, se je odnos
belca do staroselcev spreminjal, kar dobro opiše Beverly Rasporich, ko
8 Kako se je ta opozicionalnost kreairala iz razsvetljenskih predstav naseljevalcev Kanade, ki so izhaja-
li bodisi iz misli Adama Smitha – negativni stereotip: neplemeniti barbar – ali J. J. Rousseauja – poz-
itivni stereotip: plemeniti divjak –, pokaže New, še podrobneje in nazorneje pa D. R. M. Bentley
v analizi nastanka prvih kanadskih pesnitev o kanadskih Indijancih, zlasti na primeru dveh pogla-
varjev Branta in Tecumseha. Gl. D. R. M. Bentley, Essay 4: Savages and Relics – the Commemo-
ration of Native Peoples in the Nineteenth Century, Canadian Poetry: An Electronic Resource,
Mnemographia Canadiensis: Essays on Memory, Community, and Environment in Canada (Volume 1), 7. ju-
nij 2004, http://www.canadianpoetry.ca/architexts/mnemographia_canadensis/essay_4.htm.
9 Goldie, Semiotic, 114–120.
generacijo t. i. konfederacijskih pesnikov, čeprav med njihove sodobni-
ke prištevamo tudi deloma indijansko pesnico Pauline Johnson (1862–
1913), in za pesnike pred njimi je značilno, da Indijancev ne dojemajo kot
nosilcev mitov, ki bi zajemali specifično človekovo bivanjsko opredelje-
nost v deželi, marveč kot bolj ali manj nevarno in sovražno okolje. Ter-
ry Goldie opozicionalnost odnosa belcev do staroselcev zajame v petih
točkah, ki so posebej jasno zaznavne prav v literarnem ustvarjanju in mi
bodo kasneje služile kot možen interpretativni okvir za razumevanje pe-
sniških besedil. Prvi dve lastnosti, ki jih opaža, se navezujeta na tisto te-
matsko stalnico, na katero je opozoril že John Moss: to sta seksualnost in
nasilje, dve nasprotji – privlačnost in odbojnost, skušnjava čutne deklice,
ki je vabilo k obnovitvi pastorale nove dežele, in strah pred divjim bojev-
nikom, ki predstavlja sovražno naravo. Pravzaprav gre za dva stereotipa,
ki nastopata v imaginaciji belcev: zli drugi (negativni stereotip: tisto, za
kar se bojimo, da bomo postali) in dobri drugi (pozitivni stereotip: tisto,
za kar se bojimo, da tega ne moremo doseči).8 Opozicionalnost dobre-
ga in zlega se v odnosu do jezika staroselcev kot tretjem središču belčeve
reprezentacije preseli navznoter. Jezik staroselcev je govorni jezik, kar v
percepciji prišleka zopet lahko pooseblja tujost dežele (nerazumevanje)
ali spajanje z njo (inkantacijskost jezika; pozitivni stik z numinoznim)
– z inkantacijskostjo govornega jezika pa je deloma povezano razumeva-
nje indijanskega misticizma, v katerem se osredišča način dojemanja nu-
minoznega, ki je bodisi tremens bodisi fascinans, in od tod v kanadski
imaginaciji spet vodi bodisi v odtujenost ali v istovetenje s staroselci. In
slednjič: Indijanci in Inuiti so v literarnih reprezentacijah predstavljeni
skoraj izključno v svoji predhistoričnosti, kar pomeni, da niso prikazani
kot sodobniki, celo ne v pravšnji (verjetni) historični luči, ampak v luči,
ki ustreza idealizirajoči predstavi o njih; natančneje: v okviru mita o zla-
ti dobi, ki je povezan z dobo pred priseljevanjem, pri tem pa lahko zade-
va bodisi zlato dobo belca – tj. imaginarij časa pred stikom – bodisi zla-
to dobo Indijanca.9 V vseh petih točkah, ki jih navaja Goldie, se je odnos
belca do staroselcev spreminjal, kar dobro opiše Beverly Rasporich, ko
8 Kako se je ta opozicionalnost kreairala iz razsvetljenskih predstav naseljevalcev Kanade, ki so izhaja-
li bodisi iz misli Adama Smitha – negativni stereotip: neplemeniti barbar – ali J. J. Rousseauja – poz-
itivni stereotip: plemeniti divjak –, pokaže New, še podrobneje in nazorneje pa D. R. M. Bentley
v analizi nastanka prvih kanadskih pesnitev o kanadskih Indijancih, zlasti na primeru dveh pogla-
varjev Branta in Tecumseha. Gl. D. R. M. Bentley, Essay 4: Savages and Relics – the Commemo-
ration of Native Peoples in the Nineteenth Century, Canadian Poetry: An Electronic Resource,
Mnemographia Canadiensis: Essays on Memory, Community, and Environment in Canada (Volume 1), 7. ju-
nij 2004, http://www.canadianpoetry.ca/architexts/mnemographia_canadensis/essay_4.htm.
9 Goldie, Semiotic, 114–120.
