Page 176 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 176
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
E.J. Pratt kot nacionalni mitolog
Slavospev A. J. M. Smitha, da je E. J. Pratt (1882–1964) edini kanad-
ski pesnik, ki je obvladal žanr pesnitve, je sicer pretiran. A kljub posa-
mičnim opozorilom, da je enako zanimiv in dosleden v krajši liriki, pre-
vladuje mnenje, da je Pratt skorajda izključno epski pesnik, mojster opi-
sa in da se je celo v krajših lirskih pesmih prepričljivo izražal samo v raz-
ličicah heroičnega, ne v konvencionalni liriki.35 Najbrž je to vsaj deloma
povezano z njegovo nagnjenostjo, ki so jo že zgodaj opredelili kot težnjo
k mitotvorju.36
Mitotvorje je pri Prattu bistveno povezano s prostorom in z na-
ravo, v obojem pa se naslanja na starejšo kanadsko tradicijo (Marjorie
Pickthall, Blissa Carmana in Archibalda Lampmana) ter na Brownin-
ga, Tennysona in Hardyja. Kanada je okolje, ki v motive in tematiko nje-
govih pesmi prinaša težino in ki v bralcu ne spodbuja »liričnih impul-
zov«. V tem pogledu je Prattovo delo mogoče obravnavati iz njegovega
odnosa do divjine, kot to stori Margaret Atwood,37 že prej pa tudi Frye.
Toda takšna Prattova obravnava narave je usidrana v dveh sodobnejših
vplivih, na katera opozarja zlasti Sandra Djwa.38 Pod neposrednim vpli-
vom Spencerja in Huxleyja je v Prattovo pesništvo vstopala evolucijska
metaforika, izhajajoča iz darvinizma, ki je bil v Kanadi dovolj močan
tudi v začetku 20. stoletja, ko je drugje že izgubljal pomen. To je bila
najbrž posledica dejstva, da so se nekatere darvinistične prvine (grobi
boj, primitivna narava) z izrazito lahkoto vključile v nastajajoči kanad-
ski kulturni mit. Pri Prattu je evolucionizem povezan s sodobno psiho-
logijo, na ta način pa je problematika divje narave prvikrat jasno izraže-
na v odnosu do človeka, včasih tako, da narava zmaguje nad človekom,
35 Germaine Warkentin, The Aesthetics of E. J. Pratt’s Shorter Poems, v: The E. J. Pratt Symposium, ur.
Glenn Clever (Ottawa: University of Ottawa Press, 1977), 15–32; Peter Buitenhuis, E. J. Pratt, v: The
Canadian imagination: dimensions of a literary culture, ur. David Staines (Cambridge Mass.: Harvard
University Press, 1977), 62–63; Heinz Tschachler, The Cost of Story, Ideology and Ambivalence in
the Verse Narratives of E. J. Pratt, Canadian Literature, 122–123 (1989), 93; Robert Collins, E. J. Pratt:
The Homeric Voice, Review of National Literatures 7 (1976), 99, 101.
36 Fred Cogswell, E. J. Pratt’s Literary Reputation, Canadian Literature 19 (1964), 8; Frye, The Bush;
James F. Johnson, Brébeuf and His Brethren and Towards the Last Spike: The Two Halves of Pratt’s
National Epic, Essays on Canadian Writing 29 (1984), 142.
37 Atwood, Survival, 93–95.
38 Sandra Djwa, Introduction, v: Complete poems 1, ur. Sandra Djwa (Toronto: University of Toronto
Press, 1989), xi–xlviii; Djwa, Canadian Poets, 49–51; Sandra Djwa, The 1920s: E. J. Pratt, Transition-
al Modern, v: The E. J. Pratt Symposium, ur. Glenn Clever (Ottawa: University of Ottawa Press, 1977),
65–66; prim. tudi Buitenhuis, E. J. Pratt; Peter Buitenhuis, E. J. Pratt and his work, v: Canadian writers
and their works: poetry series, ur. Robert Lecker, Jack David, in Ellen Quingley, let. 3 (Toronto: ECW
Press, 1987), 109–156.
E.J. Pratt kot nacionalni mitolog
Slavospev A. J. M. Smitha, da je E. J. Pratt (1882–1964) edini kanad-
ski pesnik, ki je obvladal žanr pesnitve, je sicer pretiran. A kljub posa-
mičnim opozorilom, da je enako zanimiv in dosleden v krajši liriki, pre-
vladuje mnenje, da je Pratt skorajda izključno epski pesnik, mojster opi-
sa in da se je celo v krajših lirskih pesmih prepričljivo izražal samo v raz-
ličicah heroičnega, ne v konvencionalni liriki.35 Najbrž je to vsaj deloma
povezano z njegovo nagnjenostjo, ki so jo že zgodaj opredelili kot težnjo
k mitotvorju.36
Mitotvorje je pri Prattu bistveno povezano s prostorom in z na-
ravo, v obojem pa se naslanja na starejšo kanadsko tradicijo (Marjorie
Pickthall, Blissa Carmana in Archibalda Lampmana) ter na Brownin-
ga, Tennysona in Hardyja. Kanada je okolje, ki v motive in tematiko nje-
govih pesmi prinaša težino in ki v bralcu ne spodbuja »liričnih impul-
zov«. V tem pogledu je Prattovo delo mogoče obravnavati iz njegovega
odnosa do divjine, kot to stori Margaret Atwood,37 že prej pa tudi Frye.
Toda takšna Prattova obravnava narave je usidrana v dveh sodobnejših
vplivih, na katera opozarja zlasti Sandra Djwa.38 Pod neposrednim vpli-
vom Spencerja in Huxleyja je v Prattovo pesništvo vstopala evolucijska
metaforika, izhajajoča iz darvinizma, ki je bil v Kanadi dovolj močan
tudi v začetku 20. stoletja, ko je drugje že izgubljal pomen. To je bila
najbrž posledica dejstva, da so se nekatere darvinistične prvine (grobi
boj, primitivna narava) z izrazito lahkoto vključile v nastajajoči kanad-
ski kulturni mit. Pri Prattu je evolucionizem povezan s sodobno psiho-
logijo, na ta način pa je problematika divje narave prvikrat jasno izraže-
na v odnosu do človeka, včasih tako, da narava zmaguje nad človekom,
35 Germaine Warkentin, The Aesthetics of E. J. Pratt’s Shorter Poems, v: The E. J. Pratt Symposium, ur.
Glenn Clever (Ottawa: University of Ottawa Press, 1977), 15–32; Peter Buitenhuis, E. J. Pratt, v: The
Canadian imagination: dimensions of a literary culture, ur. David Staines (Cambridge Mass.: Harvard
University Press, 1977), 62–63; Heinz Tschachler, The Cost of Story, Ideology and Ambivalence in
the Verse Narratives of E. J. Pratt, Canadian Literature, 122–123 (1989), 93; Robert Collins, E. J. Pratt:
The Homeric Voice, Review of National Literatures 7 (1976), 99, 101.
36 Fred Cogswell, E. J. Pratt’s Literary Reputation, Canadian Literature 19 (1964), 8; Frye, The Bush;
James F. Johnson, Brébeuf and His Brethren and Towards the Last Spike: The Two Halves of Pratt’s
National Epic, Essays on Canadian Writing 29 (1984), 142.
37 Atwood, Survival, 93–95.
38 Sandra Djwa, Introduction, v: Complete poems 1, ur. Sandra Djwa (Toronto: University of Toronto
Press, 1989), xi–xlviii; Djwa, Canadian Poets, 49–51; Sandra Djwa, The 1920s: E. J. Pratt, Transition-
al Modern, v: The E. J. Pratt Symposium, ur. Glenn Clever (Ottawa: University of Ottawa Press, 1977),
65–66; prim. tudi Buitenhuis, E. J. Pratt; Peter Buitenhuis, E. J. Pratt and his work, v: Canadian writers
and their works: poetry series, ur. Robert Lecker, Jack David, in Ellen Quingley, let. 3 (Toronto: ECW
Press, 1987), 109–156.
