Page 169 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 169
Kanadska imaginacija – analiza poezije
ugotavlja, da se Indijanci pojavljajo v dveh poenostavljenih oblikah: bo-
disi kot »Indijanec za belce« (Indijanec, katerega reprezentacije si bel-
ci prisvajajo) bodisi, da se belec identificira in »postane, kot da je Indija-
nec« – kar kajpak ne pomeni, da se je zmožen popolnoma identificirati
z Indijanci, saj Indijanec, kot opozarja Goldie, vselej obstaja le kot belče-
va predstava o njem, ki je v najboljšem primeru zanimiva v toliko, v koli-
kor komentira sebe (jaz) opazujočega.10 Tudi zato so se pisci v vseh obdo-
bjih kanadske književnosti obračali k Indijancem: »Da bi našli norme,
s katerimi naj merijo vrednote in cilje bele kanadske družbe, ali vzorce
kulturnega razdejanja, transformacije in preživetja, ali pa celo, da bi na-
šli nove heroje in mite staroselcev«.11 Obenem s tem pa predstave o In-
dijancih prehajajo skozi proces, ki ga Goldie imenuje »udomačevanje«.
Razvoj kanadske poezije je mogoče zaobjeti tudi z drugih vidikov mi-
tološke strukture. Kako različne so posamične narativne oblike mita, je
morebiti najbolje vidno v dveh točkah preobrata. Ena izmed njih je delno
duhovnozgodovinsko pogojeni preobrat iz romanticističnega v zgodovin-
sko opisovanje prostora in obenem s tem v družbeno problematiko. Čeprav
Lee Briscoe Thompson zatrjuje, da je imel v kanadski imaginaciji odnos do
dežele vedno prednost pred človeškimi odnosi, je najkasneje v prvih gene-
racijah pesnikov v 20. stoletju, obenem z uvajanjem modernizma, prišlo do
»historizacije« prostora, ki je nenadoma opisovan kot del zgodovine nasta-
janja (nove) dežele in njenih prebivalcev; obenem so v literarno polje vsto-
pale socialno kritična poezija (Dorthy Livesay), prvine judovske tradicije
(A. M. Klein) in obravnava širših, tudi zunajkanadskih zgodovinskih pro-
cesov. Za takšno historizacijo, zatrjuje Thompsonova, je bilo značilno, da
je bila socialna tematika obravnavana kot del kolektivne zgodovinske se-
danjosti, zgodovina pa zopet kot nepretrgani potek kolektivnih razsežno-
sti.12 Drugi preobrat je osamosvojitev vseskozi prisotnih etničnih tendenc
in vznik diskurza večkulturnosti.
S tolmačenjem diskurza večkulturnosti kot udejanjenja fryjevske gar-
nizijske mentalitete, ki se kaže v getoizaciji, izoliranosti ter površinski
etnični komunikaciji,13 se sicer potrjuje relativna stabilnost in kontinuira-
nost tako mitoloških struktur kot nacionalne identifikacije nasploh. Ven-
10 Beverly Rasporich, Native Voices in English-Canadian Literature: Ancient and Contemporary,
Text.Serial.Journal, Canadian Review of Comparative Literature, 5. julij 2008, 708, http://ejournals.li-
brary.ualberta.ca/index.php/crcl/article/view/2925/2319; Goldie, Semiotic, 113, 120.
11 Leslie Monkman, A native heritage: images of the Indian in English-canadian literature (Toronto: Univer-
sity of Toronto Press, 1981), 3.
12 Thompson, Lands Without Ghosts, 166, 168; prim. tudi Cook, Imagining.
13 Gl. poglavje o večkulturnosti v pričujoči knjigi.
ugotavlja, da se Indijanci pojavljajo v dveh poenostavljenih oblikah: bo-
disi kot »Indijanec za belce« (Indijanec, katerega reprezentacije si bel-
ci prisvajajo) bodisi, da se belec identificira in »postane, kot da je Indija-
nec« – kar kajpak ne pomeni, da se je zmožen popolnoma identificirati
z Indijanci, saj Indijanec, kot opozarja Goldie, vselej obstaja le kot belče-
va predstava o njem, ki je v najboljšem primeru zanimiva v toliko, v koli-
kor komentira sebe (jaz) opazujočega.10 Tudi zato so se pisci v vseh obdo-
bjih kanadske književnosti obračali k Indijancem: »Da bi našli norme,
s katerimi naj merijo vrednote in cilje bele kanadske družbe, ali vzorce
kulturnega razdejanja, transformacije in preživetja, ali pa celo, da bi na-
šli nove heroje in mite staroselcev«.11 Obenem s tem pa predstave o In-
dijancih prehajajo skozi proces, ki ga Goldie imenuje »udomačevanje«.
Razvoj kanadske poezije je mogoče zaobjeti tudi z drugih vidikov mi-
tološke strukture. Kako različne so posamične narativne oblike mita, je
morebiti najbolje vidno v dveh točkah preobrata. Ena izmed njih je delno
duhovnozgodovinsko pogojeni preobrat iz romanticističnega v zgodovin-
sko opisovanje prostora in obenem s tem v družbeno problematiko. Čeprav
Lee Briscoe Thompson zatrjuje, da je imel v kanadski imaginaciji odnos do
dežele vedno prednost pred človeškimi odnosi, je najkasneje v prvih gene-
racijah pesnikov v 20. stoletju, obenem z uvajanjem modernizma, prišlo do
»historizacije« prostora, ki je nenadoma opisovan kot del zgodovine nasta-
janja (nove) dežele in njenih prebivalcev; obenem so v literarno polje vsto-
pale socialno kritična poezija (Dorthy Livesay), prvine judovske tradicije
(A. M. Klein) in obravnava širših, tudi zunajkanadskih zgodovinskih pro-
cesov. Za takšno historizacijo, zatrjuje Thompsonova, je bilo značilno, da
je bila socialna tematika obravnavana kot del kolektivne zgodovinske se-
danjosti, zgodovina pa zopet kot nepretrgani potek kolektivnih razsežno-
sti.12 Drugi preobrat je osamosvojitev vseskozi prisotnih etničnih tendenc
in vznik diskurza večkulturnosti.
S tolmačenjem diskurza večkulturnosti kot udejanjenja fryjevske gar-
nizijske mentalitete, ki se kaže v getoizaciji, izoliranosti ter površinski
etnični komunikaciji,13 se sicer potrjuje relativna stabilnost in kontinuira-
nost tako mitoloških struktur kot nacionalne identifikacije nasploh. Ven-
10 Beverly Rasporich, Native Voices in English-Canadian Literature: Ancient and Contemporary,
Text.Serial.Journal, Canadian Review of Comparative Literature, 5. julij 2008, 708, http://ejournals.li-
brary.ualberta.ca/index.php/crcl/article/view/2925/2319; Goldie, Semiotic, 113, 120.
11 Leslie Monkman, A native heritage: images of the Indian in English-canadian literature (Toronto: Univer-
sity of Toronto Press, 1981), 3.
12 Thompson, Lands Without Ghosts, 166, 168; prim. tudi Cook, Imagining.
13 Gl. poglavje o večkulturnosti v pričujoči knjigi.
