Page 165 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 165
adska
imaginacija
Analiza poezije
Ob časovni razčlembi angleške kanadske poezije, posebej njene
nacionalne ideološkosti, ni mogoče zanemariti vprašanja, od
kdaj sploh lahko govorimo o distinktivni kanadski poeziji. V nekaterih
svojih predhodnih besedilih sem poudarjal, da se je kanadska literatu-
ra drugače kot slovenska lahko neposredno vključila v duhovnozgodo-
vinski literarni tok, ne da bi ji bilo potrebno sintetizirati vse predhodno
manjkajoče faze, in sicer zato, ker se je pri tem naslonila na literarno tra-
dicijo, ki jo je prevzela iz angleške književnosti. Najznačilneje tak način
razumevanja tradicije potrjuje prva Zgodovina kanadske literature, ki jo
urednik Carl F. Klinck razporedi na sledeče segmente: obdobje razisko-
valcev, »prenašanje« (angleške, op. M. P.) tradicije, medtem ko obdo-
bje po letu 1860 poimenuje kot »vznik« tradicije.1 Zdi se, da je delitev
v skladu z dejstvom, da so se tik pred letom 1860 v Kanadi pojavili prvi,
čeravno britanski kolonializem podpirajoči izobraževalni in založniški
sistemi. Toda takšna samopercepcija je vseskozi zbujala dvom o dovolj-
šnji razlikovalnosti lastne poezije in očitke o neinventivnem posnema-
nju britanskih vzorcev,2 kar otežuje nedvoumno opredelitev začetkov
kanadske poezije. Sandra Djwa celo Oliverja Goldsmitha (1794–1861),
ki običajno velja za nespornega začetnika kanadske literature, označi za
primer britanske kolonialistične vizije,3 podobno pa Djwajeva in dru-
ge sodobnejše študije opredeljujejo Goldsmithove sodobnike Charlesa
1 Marcello Potocco, Problem identitete v angleški kanadski poeziji, Dialogi 37, št. 1–2 (2001), 22–39;
Klinck, Literary history; Atwood, Survival, 51 idr.
2 Daymond in Monkman, Towards a Canadian literature.
3 Djwa, Canadian Poets, 43–45.
imaginacija
Analiza poezije
Ob časovni razčlembi angleške kanadske poezije, posebej njene
nacionalne ideološkosti, ni mogoče zanemariti vprašanja, od
kdaj sploh lahko govorimo o distinktivni kanadski poeziji. V nekaterih
svojih predhodnih besedilih sem poudarjal, da se je kanadska literatu-
ra drugače kot slovenska lahko neposredno vključila v duhovnozgodo-
vinski literarni tok, ne da bi ji bilo potrebno sintetizirati vse predhodno
manjkajoče faze, in sicer zato, ker se je pri tem naslonila na literarno tra-
dicijo, ki jo je prevzela iz angleške književnosti. Najznačilneje tak način
razumevanja tradicije potrjuje prva Zgodovina kanadske literature, ki jo
urednik Carl F. Klinck razporedi na sledeče segmente: obdobje razisko-
valcev, »prenašanje« (angleške, op. M. P.) tradicije, medtem ko obdo-
bje po letu 1860 poimenuje kot »vznik« tradicije.1 Zdi se, da je delitev
v skladu z dejstvom, da so se tik pred letom 1860 v Kanadi pojavili prvi,
čeravno britanski kolonializem podpirajoči izobraževalni in založniški
sistemi. Toda takšna samopercepcija je vseskozi zbujala dvom o dovolj-
šnji razlikovalnosti lastne poezije in očitke o neinventivnem posnema-
nju britanskih vzorcev,2 kar otežuje nedvoumno opredelitev začetkov
kanadske poezije. Sandra Djwa celo Oliverja Goldsmitha (1794–1861),
ki običajno velja za nespornega začetnika kanadske literature, označi za
primer britanske kolonialistične vizije,3 podobno pa Djwajeva in dru-
ge sodobnejše študije opredeljujejo Goldsmithove sodobnike Charlesa
1 Marcello Potocco, Problem identitete v angleški kanadski poeziji, Dialogi 37, št. 1–2 (2001), 22–39;
Klinck, Literary history; Atwood, Survival, 51 idr.
2 Daymond in Monkman, Towards a Canadian literature.
3 Djwa, Canadian Poets, 43–45.
