Page 148 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 148
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
pository in The Canadian Review and Literary and Historical Journal v
letih 1823 in 1826 večino – tj. dve tretjini – svojega prostora odprli do-
mačim avtorjem in omogočili objavo prvih pomembnejših kanadskih li-
terarnih del, med drugim pesnitve The Rising Village Oliverja Goldsmi-
tha, a sta zaradi hitrega propada obenem za dve desetletji zavrli vsakršno
pomembnejšo literarno dejavnost.81 Eden od razlogov za nestabilnost ča-
sopisnega trga je bilo brez dvoma nezanimanje bralcev, v spregi z njiho-
vo utilitaristično in konzervativno usmerjenostjo, pri čemer MacDonal-
dova na primeru montrealskih časopisov pokaže tudi, da je bilo zaradi
slabe pismenosti prebivalstva število potencialnih bralcev v prvi polovi-
ci 19. stoletja zanemarljivo.82 Drugi, pomembnejši razlog za težave pa sta
bila vpliv britanskih in ameriških časopisov, ki so po letu 1880 zaradi fi-
nančne rasti in založniškega razcveta v Združenih državah ter ob olajša-
vah v carinski politiki prevladali tudi nad distribucijo britanskega časo-
pisja. Ker je enaka dinamika veljala na knjižnem trgu, je bila za cel zalo-
žniški trg značilna specifična zanka: medtem ko so bralci čtivo pretežno
uvažali v Kanado, so bili kanadski avtorji zaradi slabih možnosti za na-
tis založnike prisiljeni iskati drugje. James Doyle ugotavlja, da so celo t.
i. konfederacijski pesniki svoja dela najprej skušali objaviti v tujini, šele
nato so se obrnili na domače založnike.83
Produkcija literature za tuje literarne trge je neobhodno morala
upoštevati tuji recepcijski horizont, ki je – ker je šlo pogosteje za ame-
riški trg – izhajal pretežno iz skupne severnoameriške izkušnje, zavrača-
joč možnost identifikacije s splošnimi kanadskimi temami.84 Literatura,
ki se je neposredno ukvarjala z lastno deželo, še posebej, če jo je podla-
gala hkratna imperialistična miselnost, je zatorej lahko računala na ugo-
den sprejem le v Kanadi, kjer pa je bila soočena z maloštevilno kultur-
no osveščeno publiko in nerazvitim časopisnim, revialnim in knjižnim
založništvom.85 Masseyjevo poročilo implicira, da se pogoji za boljšo re-
81 Mary Lu MacDonald, Some Notes on The Montreal Literary Scene, Canadian Poetry: Studies, Docu-
ments, Reviews 5 (1979), http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/cpjrn/vol05/macdonald.htm.
82 William J. Keith, Third World America, v: Studies on Canadian literature : introductory and critical es-
says, ur. Arnold Davidson (New York: Modern Language Association of America, 1990), 9; Mac-
Donald, Some Notes. MacDonaldova opozarja, da so publikacije v dvajsetih letih 19. stoletja v Mon-
trealu lahko računale na vsega skupaj 5000 pismenih prebivalcev.
83 James Doyle, Canadian Poetry and American Magazines, 1885–1905, Canadian Poetry: Studies, Docu-
ments, Reviews 5 (1979), http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/cpjrn/vol05/doyle.htm; prim.
tudi Daymond in Monkman, Towards a Canadian literature, 77 isl., 56, 86–86.
84 Doyle, Canadian Poetry; Keith, Third World, 9–12.
85 Za podrobnejši zaris kanadskega trga prim. tudi Roy Daniells, Confederation to the First World
War, v: Literary history of Canada: Canadian literature in English, ur. Carl F. Klinck (Toronto: Universi-
ty of Toronto Press, 1965), 194, 207.
pository in The Canadian Review and Literary and Historical Journal v
letih 1823 in 1826 večino – tj. dve tretjini – svojega prostora odprli do-
mačim avtorjem in omogočili objavo prvih pomembnejših kanadskih li-
terarnih del, med drugim pesnitve The Rising Village Oliverja Goldsmi-
tha, a sta zaradi hitrega propada obenem za dve desetletji zavrli vsakršno
pomembnejšo literarno dejavnost.81 Eden od razlogov za nestabilnost ča-
sopisnega trga je bilo brez dvoma nezanimanje bralcev, v spregi z njiho-
vo utilitaristično in konzervativno usmerjenostjo, pri čemer MacDonal-
dova na primeru montrealskih časopisov pokaže tudi, da je bilo zaradi
slabe pismenosti prebivalstva število potencialnih bralcev v prvi polovi-
ci 19. stoletja zanemarljivo.82 Drugi, pomembnejši razlog za težave pa sta
bila vpliv britanskih in ameriških časopisov, ki so po letu 1880 zaradi fi-
nančne rasti in založniškega razcveta v Združenih državah ter ob olajša-
vah v carinski politiki prevladali tudi nad distribucijo britanskega časo-
pisja. Ker je enaka dinamika veljala na knjižnem trgu, je bila za cel zalo-
žniški trg značilna specifična zanka: medtem ko so bralci čtivo pretežno
uvažali v Kanado, so bili kanadski avtorji zaradi slabih možnosti za na-
tis založnike prisiljeni iskati drugje. James Doyle ugotavlja, da so celo t.
i. konfederacijski pesniki svoja dela najprej skušali objaviti v tujini, šele
nato so se obrnili na domače založnike.83
Produkcija literature za tuje literarne trge je neobhodno morala
upoštevati tuji recepcijski horizont, ki je – ker je šlo pogosteje za ame-
riški trg – izhajal pretežno iz skupne severnoameriške izkušnje, zavrača-
joč možnost identifikacije s splošnimi kanadskimi temami.84 Literatura,
ki se je neposredno ukvarjala z lastno deželo, še posebej, če jo je podla-
gala hkratna imperialistična miselnost, je zatorej lahko računala na ugo-
den sprejem le v Kanadi, kjer pa je bila soočena z maloštevilno kultur-
no osveščeno publiko in nerazvitim časopisnim, revialnim in knjižnim
založništvom.85 Masseyjevo poročilo implicira, da se pogoji za boljšo re-
81 Mary Lu MacDonald, Some Notes on The Montreal Literary Scene, Canadian Poetry: Studies, Docu-
ments, Reviews 5 (1979), http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/cpjrn/vol05/macdonald.htm.
82 William J. Keith, Third World America, v: Studies on Canadian literature : introductory and critical es-
says, ur. Arnold Davidson (New York: Modern Language Association of America, 1990), 9; Mac-
Donald, Some Notes. MacDonaldova opozarja, da so publikacije v dvajsetih letih 19. stoletja v Mon-
trealu lahko računale na vsega skupaj 5000 pismenih prebivalcev.
83 James Doyle, Canadian Poetry and American Magazines, 1885–1905, Canadian Poetry: Studies, Docu-
ments, Reviews 5 (1979), http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/cpjrn/vol05/doyle.htm; prim.
tudi Daymond in Monkman, Towards a Canadian literature, 77 isl., 56, 86–86.
84 Doyle, Canadian Poetry; Keith, Third World, 9–12.
85 Za podrobnejši zaris kanadskega trga prim. tudi Roy Daniells, Confederation to the First World
War, v: Literary history of Canada: Canadian literature in English, ur. Carl F. Klinck (Toronto: Universi-
ty of Toronto Press, 1965), 194, 207.
