Page 132 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 132
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
Da bi vznik, izgubo ali ošibitev nacionalnointerpelacijske moči književ-
nosti pretirano vezali zgolj na obstoj nacionalne države, se pravi politič-
ne zavesti o obstoju nacionalne države in njenih simbolnih figur,13 bi bilo
v obeh primerih, kanadskem in slovenskem, neustrezno, saj bi se mora-
li soočiti vsaj z nerešljivim vprašanjem, katerega izmed dogokov in letnic
opredeliti kot vznik nacionalne države. V slovenskem primeru bi se kot
najočitnejša možnost ponujala letnica osamosvojitve 1991, vendar ta ne
bi mogla ustrezno pojasniti, zakaj nacionalna interpelacija v slovenski li-
teraturi oslabi po nastopu Otona Župančiča; obenem pa druga možnost,
leto 1919, ko bi v okviru države SHS prvič lahko govorili o omejeni po-
litični suverenosti slovenskega naroda, ne pojasni docela, zakaj se nacio-
nalna interpelacija ponovno pojavi v književnosti narodnoosvobodilne-
ga gibanja in nazadnje – čeravno šibko in zlasti v metaliterarnih besedi-
lih – v času po sedemdesetih letih 20. stoletja.14
Tudi v Kanadi letnice, povezane s državnim in političnim osamo-
svajanjem, ne kažejo neposredne povezave z narodnointerpelacijskim
pozivom literature. T. i. Konfederacija, tj. združitev prvih štirih provinc
leta 1867, je državi sicer omogočila omejeno suverenost kot dominijo-
nu v okviru britanskega kraljestva; na literarnem področju je spodbudi-
la estetsko vrednejšo literaturo, a je, kot bomo videli, celo vrh takratnega
pesništva – t. i. konfederacijska skupina – še vedno zavezan narodnoin-
terpelacijski funkciji.15 Prav tako vidnejših sprememb v literarnem delo-
vanju ni mogoče zaznati po westministerskem statutu, ki je leta 1931 Ka-
nadi podelil dokončno neodvisnost.16 Še leta 1957 je neznani uvodničar
nalnim in univerzalnim v glasbi, ko poudarja, da glasba ne vzpostavlja izrazitih nacionalnih idiomov
/.../, vendar posamezni glasbeni sistemi še zdaleč niso harmonično usklajeni in univerzalno razumlji-
vi. Gregor Pompe, Evropska glasba? – nemuzikološko vprašanje, Ars & Humanitas, 2008, 62. S tem
možnost konstituiranja glasbene nacionalne identitete postavlja v poseben precep, saj vendarle do-
pušča možnost specifične (nacionalne) artikulacije tudi v glasbi.
13 Hobsbawm in Ranger, The invention, 271.
14 Boris Paternu, Pogledi na slovensko književnost: študije in razprave, 1–2 (Ljubljana: Partizanska knjiga,
1974); B. Paternu, Obdobja in slogi v slovenski književnosti: študije (Ljubljana: Založba Mladinska knjiga,
1989); prim. Pirjevec, Vprašanje o poeziji, 66–71.
15 Gre za pesnike in pesnice, rojene v letih tik pred nastankom Konfederacije, med katere štejemo tudi
Charlesa G. D. Robertsa, katerega odo Britaniji analiziram ob koncu pričujočega poglavja.
16 V resnici westministerski statut Kanadi ni podelil popolne neodvisnosti, saj je bilo za nekatere za-
konske spremembe na ravni kanadskih provinc še potrebno soglasje britanskega parlamenta. To ne-
skladje je bilo dokončno odpravljeno šele leta 1982 s t. i. Kanadskim zakonom, katerega del je tudi
kanadski ustavni zakon iz istega leta. Slednji kot temelj kanadske ustave določa t. i. Britanski severno-
ameriški zakon, 1867 oz. t. i. Ustavni zakon, s katerim je bila ustanovljena Konfederacija oz. federalni
dominijon. Drugi del kanadske ustave sestavljata kanadska Listina človekovih pravic in svoboščin
ter klavzula o pravicah staroselcev. Prav ustavni zakon, ki med drugim opredeljuje odnose na relaci-
ji med federalno vlado in kanadskimi provincami, je bil eden od razlogov za napetosti in (neuspešno)
sklepanje kompromisov med angleško in francosko govorečo skupnostjo v Kanadi.
Da bi vznik, izgubo ali ošibitev nacionalnointerpelacijske moči književ-
nosti pretirano vezali zgolj na obstoj nacionalne države, se pravi politič-
ne zavesti o obstoju nacionalne države in njenih simbolnih figur,13 bi bilo
v obeh primerih, kanadskem in slovenskem, neustrezno, saj bi se mora-
li soočiti vsaj z nerešljivim vprašanjem, katerega izmed dogokov in letnic
opredeliti kot vznik nacionalne države. V slovenskem primeru bi se kot
najočitnejša možnost ponujala letnica osamosvojitve 1991, vendar ta ne
bi mogla ustrezno pojasniti, zakaj nacionalna interpelacija v slovenski li-
teraturi oslabi po nastopu Otona Župančiča; obenem pa druga možnost,
leto 1919, ko bi v okviru države SHS prvič lahko govorili o omejeni po-
litični suverenosti slovenskega naroda, ne pojasni docela, zakaj se nacio-
nalna interpelacija ponovno pojavi v književnosti narodnoosvobodilne-
ga gibanja in nazadnje – čeravno šibko in zlasti v metaliterarnih besedi-
lih – v času po sedemdesetih letih 20. stoletja.14
Tudi v Kanadi letnice, povezane s državnim in političnim osamo-
svajanjem, ne kažejo neposredne povezave z narodnointerpelacijskim
pozivom literature. T. i. Konfederacija, tj. združitev prvih štirih provinc
leta 1867, je državi sicer omogočila omejeno suverenost kot dominijo-
nu v okviru britanskega kraljestva; na literarnem področju je spodbudi-
la estetsko vrednejšo literaturo, a je, kot bomo videli, celo vrh takratnega
pesništva – t. i. konfederacijska skupina – še vedno zavezan narodnoin-
terpelacijski funkciji.15 Prav tako vidnejših sprememb v literarnem delo-
vanju ni mogoče zaznati po westministerskem statutu, ki je leta 1931 Ka-
nadi podelil dokončno neodvisnost.16 Še leta 1957 je neznani uvodničar
nalnim in univerzalnim v glasbi, ko poudarja, da glasba ne vzpostavlja izrazitih nacionalnih idiomov
/.../, vendar posamezni glasbeni sistemi še zdaleč niso harmonično usklajeni in univerzalno razumlji-
vi. Gregor Pompe, Evropska glasba? – nemuzikološko vprašanje, Ars & Humanitas, 2008, 62. S tem
možnost konstituiranja glasbene nacionalne identitete postavlja v poseben precep, saj vendarle do-
pušča možnost specifične (nacionalne) artikulacije tudi v glasbi.
13 Hobsbawm in Ranger, The invention, 271.
14 Boris Paternu, Pogledi na slovensko književnost: študije in razprave, 1–2 (Ljubljana: Partizanska knjiga,
1974); B. Paternu, Obdobja in slogi v slovenski književnosti: študije (Ljubljana: Založba Mladinska knjiga,
1989); prim. Pirjevec, Vprašanje o poeziji, 66–71.
15 Gre za pesnike in pesnice, rojene v letih tik pred nastankom Konfederacije, med katere štejemo tudi
Charlesa G. D. Robertsa, katerega odo Britaniji analiziram ob koncu pričujočega poglavja.
16 V resnici westministerski statut Kanadi ni podelil popolne neodvisnosti, saj je bilo za nekatere za-
konske spremembe na ravni kanadskih provinc še potrebno soglasje britanskega parlamenta. To ne-
skladje je bilo dokončno odpravljeno šele leta 1982 s t. i. Kanadskim zakonom, katerega del je tudi
kanadski ustavni zakon iz istega leta. Slednji kot temelj kanadske ustave določa t. i. Britanski severno-
ameriški zakon, 1867 oz. t. i. Ustavni zakon, s katerim je bila ustanovljena Konfederacija oz. federalni
dominijon. Drugi del kanadske ustave sestavljata kanadska Listina človekovih pravic in svoboščin
ter klavzula o pravicah staroselcev. Prav ustavni zakon, ki med drugim opredeljuje odnose na relaci-
ji med federalno vlado in kanadskimi provincami, je bil eden od razlogov za napetosti in (neuspešno)
sklepanje kompromisov med angleško in francosko govorečo skupnostjo v Kanadi.
