Page 61 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 61
tislovje intenca/
konvencija v teoriji
govornih dejanj:
epistemična blokada
teorizacije govorečega
subjekta
Rastko Močnik
Grau, teurer Freund, ist alle Theorie,
und nur das business ist grün.
Marx1
Ko se teorija naposled loti praktične razsežnosti same govorice
(how to do things with words), je pač epistemološko najbolj zani-
mivo, da se pri tem svojem početju ne more znebiti neke načelne ne-ce-
losti – in da, narobe, če hoče to ne-celost odpraviti, postane tragično sa-
momorilska.
Tako da se dilema, v kateri se znajde, denimo, že teorija performati-
va pri Austinu, malo patetično izraženo glasi takole: ali nimamo cele te-
orije – ali pa teorije sploh nimamo.
Znano je, da Austin sredi svoje pionirske knjige How to Do Thin-
gs with Words zamenja celotno teorijo: za nazaj sicer hoče potem ta ko-
rak interpretirati kot razširitev problematike, kot prehod od delne teo-
rije k splošni teoriji, a vsekakor je več kakor očitno, koliko s prehodom k
»splošni teoriji« zgubi.
Pri tej zamenjavi gre za spremembo terminologije: par »performa-
tiv/konstativ« nadomesti trojica »lokucija-ilokucija-perlokucija«; s ter-
minologijo spremeni konceptualni aparat. Prehod od prve teorije (T 1)
k drugi teoriji (T 2) lahko interpretiramo kot zlom koncepta konstativa:
konstativ se konceptualno razleti in pade na raven ene izmed vrst perfor-
mativa. Izjavljanje konstativne izjave namreč prav tako in prav na isti na-
čin strukturira celotno intersubjektivno govorno situacijo kot katerako-
li druga (performativna) govorna dejanja. Konstativ kot izjava deluje na-
tančno tako – in po istih kriterijih – kakor performativna izjava: na pri-
mer obveže govorca k pravilom, ki se jih bo moral držati v nadaljevanju
1 Marx je ironiziral peklensko ironijo: v času, ko življenje še ni bilo praksa, je Mefistofeles rekel takole:
»Grau, teurer Freund, ist alle Theorie / Und grün des Lebens goldner Baum.«
konvencija v teoriji
govornih dejanj:
epistemična blokada
teorizacije govorečega
subjekta
Rastko Močnik
Grau, teurer Freund, ist alle Theorie,
und nur das business ist grün.
Marx1
Ko se teorija naposled loti praktične razsežnosti same govorice
(how to do things with words), je pač epistemološko najbolj zani-
mivo, da se pri tem svojem početju ne more znebiti neke načelne ne-ce-
losti – in da, narobe, če hoče to ne-celost odpraviti, postane tragično sa-
momorilska.
Tako da se dilema, v kateri se znajde, denimo, že teorija performati-
va pri Austinu, malo patetično izraženo glasi takole: ali nimamo cele te-
orije – ali pa teorije sploh nimamo.
Znano je, da Austin sredi svoje pionirske knjige How to Do Thin-
gs with Words zamenja celotno teorijo: za nazaj sicer hoče potem ta ko-
rak interpretirati kot razširitev problematike, kot prehod od delne teo-
rije k splošni teoriji, a vsekakor je več kakor očitno, koliko s prehodom k
»splošni teoriji« zgubi.
Pri tej zamenjavi gre za spremembo terminologije: par »performa-
tiv/konstativ« nadomesti trojica »lokucija-ilokucija-perlokucija«; s ter-
minologijo spremeni konceptualni aparat. Prehod od prve teorije (T 1)
k drugi teoriji (T 2) lahko interpretiramo kot zlom koncepta konstativa:
konstativ se konceptualno razleti in pade na raven ene izmed vrst perfor-
mativa. Izjavljanje konstativne izjave namreč prav tako in prav na isti na-
čin strukturira celotno intersubjektivno govorno situacijo kot katerako-
li druga (performativna) govorna dejanja. Konstativ kot izjava deluje na-
tančno tako – in po istih kriterijih – kakor performativna izjava: na pri-
mer obveže govorca k pravilom, ki se jih bo moral držati v nadaljevanju
1 Marx je ironiziral peklensko ironijo: v času, ko življenje še ni bilo praksa, je Mefistofeles rekel takole:
»Grau, teurer Freund, ist alle Theorie / Und grün des Lebens goldner Baum.«
